12. decembra bo kolegij deželnega šolskega sveta sklepal o predlogih za ravnateljska mesta na dvojezičnih ljudskih šolah. Na območju manjšinskega šolskega zakona je 59 dvojezičnih ljudskih šol. Ker so nekatere šole združene, je ravnateljstev skupno 55. 31 šol vodijo dvojezično kvalificirani pedagogi, 24 ravnateljic in ravnateljev pa te kvalifikacije nimajo, so torej enojezični.

Junijski razpis deželnega šolskega sveta za pet ravnateljskih mest dvojezičnih ljudskih šol na omenjenem območju med kriteriji izrecno navaja tudi znanje slovenščine. Kljub temu sta na okrajni ravni bila vsaj v dveh primerih na prvo mesto uvrščeni osebi brez znanja slovenščine.

Forum za dialog razpravljal o ravnateljih

V četrtek se je s tem vprašanjem bavil tudi Forum za dialog. Deželni glavar Peter Kaiser (SPÖ) je po zasedanju poudaril, da ne bo dal svojega podpisa pod noben dekret, ki ne bi bil popolnoma nesporen, se pravi v skladu z razpisom.

Poslujoči predsednik deželnega sveta Rudolf Altersberger je ugotovil, da je zanj kriterij dvojezičnosti zelo pomemben kriterij, mimo katerega za vodenje dvojezične šole ni poti. Svobodnjaki (FPÖ) govorijo o politično motiviranem kriteriju, ki da zapostavlja enojezične pedagoge, v ljudski stranki (ÖVP) opozarjajo, da dvojezičnost ni edini kriterij, pri Zelenih pa so mnenja, da je dvojezičnost logični pogoj, pravno pa da stvar utegne biti sporna.

Sturm: „Jasno, da mora kvalifikija nekaj šteti“

V slovenskih organizacijah so vsekakor prepričani, da ne more biti nobenega dvoma o imenovanju dvojezičnih kandidatk in kandidatov. Drugačna odločitev bi bila nerazumljiva, pravi za Zvezo slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm.

Sadovnik: „Osnovni predpogoj“

Tudi predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik pričakuje odločitev, ki bo v smislu razpisa, ki jasno predvideva dvojezično kvalifikacijo bodočih ravnateljic ali ravnateljev.

Olip: „Sploh ne bi smelo biti vprašanje“

Znanje slovenščine je pogoj za ravnateljsko mesto na dvojezičnih šolah, zato da ne more biti dvoma o tem, da bodo na prvo mesto uvrščeni tisti, ki izpolnjujejo vse razpisne kriterije, poudarja poslujoči podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Nanti Olip.

Pri imenovanju cest želijo iskati dialog

Glede poimenovanja cest v Šentjakobu v Rožu se vsi zavedajo, da je to v pristojnosti občine oz. občinskega sveta. Tu da je mogoče iskati in najti dialog s prebivalci in predstavniki političnih strank ter to vprašanje diskutirati brez emocij. Po sprejetju memoranduma pred petimi leti da je kazalo drugače, kakor se kaže stvarnost danes, obžaluje Marjan Sturm.

Zelo podobno vrednoti vprašanje novih cestnih imen Bernard Sadovnik.

NSKS da je o šentjakobskem vprašanju temeljito razpravljal s tamkajšnjim slovenskim prebivalstvom, predvsem s predstavniki Slovenskega prosvetnega društva „Rož“. Nanti Olip poudarja, da je uporaba in ohranitev avtohtonih domačih starih imen in podkrepitev dvojezičnosti zadeva vseh občanov in to da mora v zavest ljudi tako v Šentjakobu kot tudi drugod.

Več na slovenci.orf.at