Družini Haselmayer in Glawischnig sta lastnici skoraj 200 hektarjev zemljišč ob koroško-slovenski meji, tam kjer naj bi – samo po potrebi, kakor ugotavlja notranje ministrstvo – zgradili ograjo, ki naj bi zadrževala ali preprečila pretok prebežnikov. Oba lastnika se upirata in ograje nočeta dovoliti, v skrajnem primeru bi jo tudi podrla, napovedujeta.

Nihče ne ve točno, očitno pa gre le za več deset kilometrov dolgo ograjo, v končni fazi menda za 40 kilometrov, so povedali v sredo na novinarski seji v Celovcu. Do jeseni naj bi bila sklenjena pogodba s posestniki zemljišč ob meji.

Pobudo za skupni javni nastop je dal Christoph Eugen Haselmayer, lastnik zemljišč ob meji med prehodoma Holmec in Reht v občini Pliberk, istočasno je tudi deželni govornik stranke Neos. Pregraje, žice in ograje da ne sodijo v svobodno Evropo in še posebno moti, da notranje ministrstvo menja svoje načrte očitno dnevno, poudarja.

Bivši vodja poslanskega kluba ljudske stranke v koroškem deželnem zboru in bivši župan Pliberka Raimund Grilc, ki živi tik ob meji, v zapiranju in postavitvi ograj ne vidi nobenega smisla. Nasprotnikom žice in ograje se je pridružil tudi socialdemokratski evropski poslanec Eugen Freund.

Suha je svojo negativno držo izrazila tudi z večinskim sklepom v občinski hiši in se izrekla proti pregrajam, poudarja socialdemokratski župan Gerhard Visotschnig. Na tem območju da vsaj zaenkrat ni nobene potrebe po zaščiti pred morebitnimi prebežniki.

Za Enotno listo ugotavlja predsednik Gabriel Hribar pravtako, da je vsaka ograja ali pregraja odveč. Sedaj, ko sta Slovenija in Avstrija, ko sta Slovenija in Koroška v zadnjih letih zrasli skupaj, da bi bila žica porazen signal.

Nadstrankarska skupina nasprotnikov postavitve pregraj in ograj hoče s svojim odporom nadaljevati. Notranje ministrstvo pa želi na svoji strani postaviti ograjo tudi na meji med Koroško in Slovenijo.

Več na slovenci.orf.at

Prispevek iz oddaje Sotočja

Na avstrijskem Koroškem prah dviguje namera zveznega notranjega ministrstva za postavitev ograje na meji s Slovenijo. Sodeč po pogodbah, ki jih ponujajo v podpis lastnikom zemljišč, bi bila ograja dolga več deset kilometrov. Zato se je oblikovala nadstrankarska pobuda, v kateri so vse koroške stranke, razen svobodnjakov, in ki je pristojne pozvala, naj ograj ob meji ne postavljajo.

Proti postavitvi sta glasovala tudi občinska sveta v Suhi in Bistrici pri Pliberku, proti naj bi bili tudi v Pliberku, zagotavlja tamkajšnji župan Štefan Visočnik. Pobudi se je pridružila tudi Enotna lista, stranka, ki na lokalni ravni zastopa koroške Slovence. Predsednik Gabriel Hribar, podžupan Železne Kaple, opozarja, da niti v času hladne vojne na meji ni bilo ograj, zakaj bi jih potrebovali zdaj, ko je Slovenija že 25 let samostojna in se vsi zavzemajo za dobrosesedske odnose.

“Da bi zdaj postavljali na naši meji ograje, je nesprejemljivo. Boli nas srce. To je bilo za nas alarmantno in hitro smo se našli še s štirimi strankami z avstrijskega Koroškega.”

V pobudi so tako poleg Enotne liste zastopane stranke NEOS, Zeleni, koroški Socialdemokrati in ljudska stranka. Raimund Grilc, nekdanji župan Pliberka in nekdanji vodja deželnega kluba koroške ljudske stranke, ki živi blizu meje s Slovenijo, se sprašuje, kaj lahko prinese takšna ograja.

“Vsako ograjo lahko prekoračiš, zato je vsak denar, ki ga namenijo zanjo, vržen proč. V resnici je to simbolična poteza naše notranje politike, koristi pa nam ne.”

Ljudje, ki živijo ob meji, so prepričani, da bi bilo veliko bolje, če bi sodelovali, pravi Grilc, za katerega je Koroška na obeh straneh meje povezana enota, kar dokazujejo tudi številni skupni projekti.

“Zdaj je vzdušje dobro, ograja na meji pa bi ga poslabšala. … Te niti v prejšnjih desetletjih ni bilo, zato je tudi zdaj ne potrebujemo.”

Pobudniki pozivajo avstrijskega notranjega ministra naj pride na avstrijsko Koroško in se sam prepriča v nesmiselnost postavitve ograj. Predstavniki policije na avstrijskem Koroškem pa so zanikali, da bi načrtovali postavitev ograje na daljšem delu meje. Kot so povedali za enega od slovenskih dnevnikov, se zgolj pripravljajo na morebiten prihod večjega števila beguncev in preverjajo pravne podlage, medtem pa so na nekaterih mejnih prehodih že postavili tudi registracijske centre.