Spomenika stojita na ulici dr. Franza Palle (dr. Franz-Palla-Gasse) in dr. Viktorja Hiessa (dr. Viktor-Hiess-Gasse). Prvi je bil vodja kirurgije, slednji pa oddelka za ginekologijo na celovški gau-bolnišnici. Oba sta odgovorna za prisilne kastracije ter splave v okviru nacističnega evgeničnega načrta. Za zločine, storjene nad nedolžnimi ljudmi, se obema po vojni ni bilo treba zagovarjati in po obeh je mesto Celovec za njune "zasluge" poimenovalo ulici. A še preden sta v sredo, 25. maja, bila spomenika odkrita, so doslej neznani storilci enega od njiju, in sicer na ulici dr. Viktorja Hiessa, oskrunili z rdečo barvo.

Številne pobude ter sosvet za spominsko kulturo, ki ga vodi dr. Peter Gstettner, že leta zahtevajo preimenovanje več kot 40 ulic, trgov in cest, poimenovanih po osebah, ki so delovale v duhu nacionalsocializma. Med najbolj vidne osebe med njimi sodita prav zdravnika Franz Palla in Viktor Hiess. Po odmevni zahtevi, naj ulico dr. Franza Palle poimenujejo po pisatelju Gertu Jonkeju, je celovški mestni svet lani odločil, da ulice ne bodo preimenovane, pač pa naj informativne tablice osveščajo prebivalstvo o delovanju teh oseb. Vzporedno s tem je mesto na imenovanih ulicah postavilo spomenika za žrtve nečloveške medicine, katere predstavnika sta bila dr. Palla in dr. Hiess.

Celovški župan Christian Scheider je ob odkritju spomenika na Palla-Gasse opomnil na mnogotere dejavnosti mesta, namenjene spominu žrtvam nacističnega nasilja. Sem sodijo spotikavci za umorjene judovske soobčane, sem sodi tudi nedavno odkriti spominski park oddelka za starostno medicino. Sem sodijo pa tudi spominska obeležja, ki jih je postavila in spodbudila platforma Memorial Kärnten-Koroška. Tako naj mladina in z njo poznejši rodovi zvedo za temne plati mestne zgodovine, ki je v veliki meri doslej bila zamolčana in utišana.

Predsednik sosveta za spominsko kulturo mesta Celovec Peter Gstettner je orisal delovanje imenovanih zdravnikov, ki sta v družbi bila zelo ugledna, pa tudi ovire pri preimenovanju po njiju imenovanih ulic. Z operativnimi posegi ali z rentgenskimi žarki sta kastrirala več sto moških in opravila prisilne splave. Argument komisije zgodovinarjev leta 2007 za preimenovanje ulic, češ da sta oba zdravnika delovala pod prisilo (Befehlsnotstand), je ovrgel kot neutemeljenega, kajti oba sta se zavestno in prostovoljno, skratka iz prepričanja, odločila za izvajanje nacistične evgenične politike. Njune žrtve so bile osebe, ki so po nacistični rasni idelologiji (evgeniki) veljale za "rasno manjvredne" ali "dedno bolne". O sklepu proti preimenovanju po njiju poimenovanih ulic pa je menil, da ima tudi nekaj dobrega na sebi, kajti tako njuni imeni ne bosta izginili v pozabi in ostajata prisotni kot stalen opomin na zločine, ki so se v duhu nacistične rasne medicine dogajali v Celovcu oz. na Koroškem.

Spomenika je izdelal boroveljski kamnosek Helmut Cekoni-Hutter.