Razstava spominja na pribežališče odpornikov

V novo urejenih kletnih prostorih spominskega doma pri Peršmanu je na ogled razstava del slikarke Tanje Prušnik pod geslom „UTOPIA_gnp2“. Gre za drugačno pokrajino – pokrajino s politično-zgodovinskim ozadjem. Gozd kot pribežališče v protifašističnem odporu. Da bi bil odpor proti nacionalsocializmu primerno vrednoten tudi danes, je en namen spominskega srečanja Zveze koroških partizanov pred spominskim domom pri Peršmanu v Podpeci. Bolj ali manj v vseh govorih je prišlo do izraza, kako pomembno je ob pojavih desnoekstremnih skrajnežev vedenje in zavedanje za prepoznavanje zgodovinskih vzporednic.

Poziv k budnemu spremljanju dogodkov, kot je bil nedaven vdor skrajnežev na univerzah na Dunaju in v Celovcu, je preveval besede na spominskem srečanju pri Peršmanu. Slavnostna govornica na počastitvi v Podpeci je bila Eva Blimlinger, rektorica akademije za upodabljajočo umetnost na Dunaju. Hujskanje ni svoboda mišljenja, je kaznivo dejanje – in prav za to gre v tem primeru, je poudarila Blimlingerjeva.

„Šepet mrtvih“ se nanaša na zapis, v katerem je francoski zgodovinar Marc Bloch razmišljal o dialogu živih z mrtvimi. Številnim zbranim na svečanosti je izrekla rektorica Eva Blimlinger zahvalo, da spominski dom pri Peršmanu z muzejem ni le kraj regionalnega ali nacionalnega pomena. Je mednarodnega pomena in simbolizira boj koroških partizank in partizanov v času nacizma. Simbolizira drugačno vedenje, drugačno življenja, kot je bilo tisto večine Avstrijk in Avstrijcev, je poudarila Eva Blimlinger.

Dva človeka je Milan Wutte, predsednik Zveze koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora v zvezi s preureditvijo prostora pred spominskim domom posebej omenil. To sta Folti Cidej in Heinzi Urbančič. Ter Marico Primik iz tajništva organizacije. Wutte je razložil poglavitni namen srečanja pri Peršmanu.

Predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Tit Turnšek je - ob spoštljivem spominu na umorjene člane družin Sadovnik in Kogoj, umorjene 25. aprila 1945 pri Peršmanu, poudaril, da so tudi koroški Slovenci bistvo nacionalsocializma spoznali med prvimi v Evropi.

Med številnimi narodno-političnimi predstavniki sta bila Bernard Sadovnik, župan občine Globasnica in potomec umorjenih članov Peršmanove družine ter Franc Jožef Smrtnik, župan trške občine Železna Kapla-Bela. Z besedami, ki jih je namenil zbranim, ostaja zvest dogovoru z zdaj častnim predsednikom Zveze koroških partizanov Peterom Kucharjem, da bo kot župan vedno spregovoril. Spominsko srečanje pri Peršmanu pa je velik poklon prednikom. Nazadnje so bili tudi njegovi predhodniki med deportiranimi. Potem pa je usmeril pozornost v sedanjost.

„Ena ne more biti več kot dva“

Kritično se je župan Franc Jožef Smrtnik odzval na razpravo, ki se je vnela o - kakor piše v peticiji deželnemu zboru - "diskriminaciji enojezičnih ravnateljev in ravnateljic“ na področju manjšinskega šolstva. Smrtnik je pribil, da v današnjem času ne more biti ena več kot dva.

Meneč, da svečanost pri Peršmanu ni kraj za poglobitev te teme, je zvezna svetnica Ana Blatnik (SPÖ), ki je spregovorila v zastopstvu deželnega glavarja Petra Kaiserja, poudarila, da imamo zvezni zakon, ki velja. Prav tako je menila, da se je deželni glavar zavzel za kompromisno rešitev in ta velja. Potem pa je Blatnikova izrazila svojo skrb v času, ko nekateri postavljajo Evropo pod vprašaj. Toliko več štejejo sožitje, pozitivno ozračje in dialog.

Množica zbranih pred spominskim domom pri Peršmanu je kljubovala slabim vremenskim razmeram na začetku slovesnosti, z njo pa MePZ „Danica“ iz Šentprimoža, ki je z izbranim repertoarjem glasbeno oblikoval spominsko srečanje Zveze koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora. Z izbranimi besedili je povezovala Mirjam Šlemic.

Več na slovenci.orf.at