Poleg spomenika opozarja stela na kruti dogodek

Kot vsako leto na tretjo nedeljo v juliju, je tudi letos Zveza koroških partizanov in prijateljev protifašističnega upora skupaj s Slovenskim prosvetnim društvom Edinost v Pliberku priredila spominski pohod na Komelj, kjer je oktobra leta 1944 po izdaji padlo dvanajst borcev Domnove čete. Leta 1972 je Zveza koroških partizanov (ZKP) v spomin na komeljsko tragedijo pri Cimprcu postavila spominski kamen, zdaj stoji tam tudi stela, na kateri je podrobnejši popis dogodka. Besede govorcev je prevevalo prav opozorilo na pomen spominjanja.

Ob tem, da so govorci z odobravanjem ugotovili, da na Koroškem politika vsebolj priznava pomen partizanskega boja proti nacistom, pa z zaskrbljenostjo opažajo, da zanimanje za upor in vojne dogodke – tudi med koroškimi Slovenci – upada. To pa prav v času, ko vse bolj narašča vsesplošna nestrpnost v družbi in se v vse večji meri pojavljajo primeri oživljanja nacizma. Na to je - tudi s pogledom na kulturni spored - opozoril tajnik ZKP Andrej Mohar.

Predsednik ZKP Milan Wutte je temu dodal, da naj bi s ponosom gledali na partizanski upor.

Slavnostni govornik je bil novi predsednik zdaj preimenovane Zveze koroških pregnank in pregnancev ter njihovih potomcev Gregej Krištof. Nagovoril je nekdanje borce in borke in jim izrekel zahvalo.

Tajnik Zveze združenj borcev za vrednote Narodnoosvobodilnega boja Slovenije (ZZB NOB) in predsednik mladinske organizacije ZZB NOB Aljaž Verhovnik je dejal, da je nenazadnje tudi osamosvojitev slovenske države dolgoročen sad partizanskega boja.

Verhovnik je dodal, da se Zveza združenj borcev NOB zavzema za to, da Slovenija notificira Avstrijsko državno pogdobo.

Kulturni spored spominske svečanosti pri Cimprcu na Komlju, na kateri so se spomnili padlih partizanov in tudi pobudnika pohoda Lipeja Kolenika, sta poleg recitatorjev glasbeno oblikovala moška zbora „Foltej Hartmann“ in „Vinko Poljanec“ ter godba na pihala iz Žalca v Sloveniji.

Več na slovenci.orf.at