Razlog, da je komisija na svoji drugi redni seji v tem mandatu – poleg tega je imela še 7 nujnih sej – razpravljala prav o rojakih z avstrijske Koroške in s Štajerske, je bil lanski obisk članov komisije na avstrijskem Koroškem, pojasnjuje predsednik komisije, poslanec Desusa Ivan Hršak, prepričan, da je bila razprava tudi zaradi predstavnikov različnih ministrstev, utemeljena.

Udeležba pristojnih z ministrstev je bila res številčna, pojasnil ni manjkalo, konkretnih rešitev pa tudi rojaki iz Avstrije verjetno niso pričakovali.

Kaj je trenutno najbolj pereča težava koroških Slovencev? Predsednik sosveta slovenske narode skupnosti pri uradu zveznega kanclerja Bernard Sadovnik, župan Globasnice in predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev, je prepričan, da je največji problem financiranje Novic, osrednjega tednika koroških Slovencev.

“Tu je nujno potrebno, da dosežemo spremembo zakona o pospeševanju tiska, tako da bo končno avstrijska stran zagotovila financiranje Novic in drugih dvojezičnih časopisov oziroma dnevnikov.”

Rojaki z avstrijske Koroške si namreč želijo, da bi uveljavljeni avstrijski časniki imeli tudi dvojezične strani ali priloge in to ne samo na dvojezičnem območju avstrijske Koroške, pojasnjuje Sadovnik. Avstrijska stran kaže pripravljenost za spremembe, zato je prepričan, da bi bil lahko zakon sprejet še letos, saj bodo prihodnje leto državnozborske volitve.

Optimističen je tudi Nanti Olip, vodja Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je skupaj z Zvezo slovenskih organizacij izdajatelj Novic. Kakšne so trenutne razmere? Poslovno leto 2016 je za nami, pravi Olip, ostalo je še nekaj dolga, ob tem pa smo odločno opozarjali avstrijsko stran, da mora povečati sredstva za Novice.

“Za kakovosten tednik, kot so Novice, rabimo letno 250.000 evrov podpore, ki bi jo morala dati Republika Avstrija. Zdaj imamo razmerje 90 % Slovenija 10 %Avstrija. To je treba obrniti v nasprotno smer, za kar je pristojna Avstrija.”

Tudi Nanti Olip pričakuje sistemsko rešitev v zakonu o pospeševanju tiska, kjer morajo vsi – tako predstavniki slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem kot predstavniki Slovenije – delovati jasno in usklajeno, s konkretnimi številkami.

“Od Republike Avstrije pričakujemo 250.000 evrov letno, vezano na indeks (inflacijo). To je sistemska rešitev, ki dolgoročno zagotovi obstoj tega medija.”

Kako pa bo s financiranjem Novic v vmesnem obdobju? Kot pojasnjuje Olip, bi z denarjem iz slovenskega proračuna, predlog obravnava Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, lahko Novice izhajale do jeseni letos, do takrat pa upajo, da pridejo bliže sistemski rešitvi.

Ena od perečih težav je bila vrsto let tudi slovenska glasbena šola, ki je julija 2015 postala sestavni del Koroške glasbene šole. Društvo, pod okriljem katerega je v preteklosti delovala slovenska glasbena šola, bi tako lahko ukinili, toda vnovič se je zapletlo. Pristojne davčne službe so namreč ugotovile, da bi moralo društvo plačati takoimenovani komunalni davek.

Predsednik društva Božo Hartmann o konkretnih zneskih noče govoriti, pojasnjuje, da tega davka nikoli niso plačevali, saj niso vedeli za obveznost. Tudi pristojni, ki so vsako leto pregledali finance, jih na to niso nikoli opozorili. Zdaj bi morali plačati za zadnjih pet let, saj je ostalo zastaralo, in to je kar lepa vsota.

"Zadeva je zdaj na ustavnem sodišču in upam, da bomo to rešili… To je ena večjih klofut, ki smo jih dobili, toda sem optimist, da bomo to rešili.”

Nekaj dolga je tudi posledica zamud pri izplačilih podpor, dodaja Hartmann, prepričan, da bodo tudi to uspešno rešili. Optimist ostaja tudi glede dodatnih učnih enote slovenske glasbene šole, ki je julija 2015 postala sestavni del Glasbene šole dežele Koroške. Takratni dogovor je bil, da bo imela slovenska glasbena šola 400 učnih enot, zaradi varčevanja pa jih ima trenutno 280.

Manj optimističen kot Božo Hartmann je predsednik Enotne liste Gabriel Hribar, podžupan Železne Kaple, ki ga skrbi za usodo slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem. Podatki namreč kažejo, da se število govorcev slovenskega jezika, kljub povečanemu vpisu v dvojezične ljudske šole, zmanjšuje.

“Če se 45% otrok vpiše k dvojezičnemu ali slovenskemu pouku, to ne pomeni, da jih toliko tudi doma govori slovensko, ampak zgolj 5%. Ključno je še, da je ob koncu šole spet zgolj 5 % učencev takšnih, ki znajo slovensko.”

Za dobro znanje jezika je, ugotavljajo strokovnjaki, nujno najmanj osem let neprekinjenega učenja jezika, kar pa je na avstrijskem Koroškem težko doseči, saj osnovna šola traja le 4 leta, na Slovensko gimnazijo pa se ne vpišejo vsi učenci, opozarja Hribar.

Težave imajo tudi zaradi različnega znanja slovenskega jezika in pomanjkanja usposobljenih učiteljev. Dodatna težava sta še različna sistema izobraževanja učiteljev, zato učitelji iz Slovenije ne morejo poučevati na avstrijskem Koroškem.

“Zaradi vsega tega rabimo dodatno pomoč, te pa ni brez dodatnega denarja.”

Pa bi lahko pri tem pomagali rojaki, ki so se na avstrijsko Koroško preselili iz Slovenije? Težko, odgovarja Gabriel Hribar. Delovni migranti pridejo zelo nesamozavestni, otroke vpišejo k dvojezičnemu pouku, vendar ostajajo skriti.

“So zelo skriti in skromni glede slovenščine. Po naših izkušnjah se ne želijo izpostavljati, tako da nam to trenutno ne omogoča razvoja.”

Ena od težav, ki pestijo koroške Slovence že vrsto let, so tudi prostori za delovanje njihovih društev in slovenski kulturni domovi, nujno potrebni obnove. Po besedah Avguština Brumnika, podpredsednika Zveze slovenskih organizacij in predsednika Slovenske prosvetne zveze, je obnova v večini primerov breme za občine, čeprav bi morala pri tem pomagati predvsem dežela Koroška. Ta pa trenutno tudi ni v zavidljivem finančnem položaju, pravi Brumnik.

Dodatne težave je zdaj povzročilo še zapiranje nekaterih manjših poslovalnic Posojilnice Bank, v katerih so svoje prostore imela kulturna društva. Nekatera društva so prostore zdaj odkupila, za to najela posojila, kar se zdaj odraža tudi na kulturnih programih, za katere zmanjkuje denarja.

Ob vsem na kar so opozorili rojaki iz Avstrije so članice in člani državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu na koncu brez glasu proti sprejeli tri sklepe, s katerimi so med drugim podprli prizadevanja rojakov v Avstriji za njihov obstoj in razvoj, vlado pa pozvali naj stalno opozarja Republiko Avstrijo na dosledno uresničevanje 7. člena avstrijske državne pogodbe.

Komisija tudi poziva vladne predstavnike, naj nadaljujejo ustaljeno prakso in se pred srečanji z avstrijskimi sogovorniki posvetujejo s predstavniki rojakov v Avstriji, vladi pa predlaga, naj preuči vse možnosti za skupne projekte avstrijske Koroške in Štajerske ter Slovenije za črpanje evropskih sredstev.

Poslanka Nove Slovenije, nekdanja ministrica, Ljudmila Novak, pa je v razpravi ugotovila, de se poslanke in poslanci menjajo, težave rojakov na avstrijskem Koroškem in Štajerskem pa obstajajo bolj ali manj iste.

In sama komisija? Ali lahko zdaj podobno sejo pričakujejo tudi rojaki s Tržaškega, ki so jih člani komisije prav tako obiskali lani? Predsednik Ivan Hršak pojasnjuje, da bodo zdaj predvsem nadaljevali z obiski rojakov v sosednjih državah. Tako se bodo odpravili še na obisk k rojakom na Hrvaškem in morda bodo nato vnovič sklicali sejo komisije.

Foto: Barbara Žejavac / dz-rs.si, Komisija DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Prisluhnite celotni oddaji Sotočja!