Na Koroškem že nekaj časa potekajo pogajanja o spremebi zakona o kmetijskem šolstvu. Ob dejstvu, da so vsaj tri kmetijske strokovne šole – Goldbrunnhof pri Velikovcu, Stiegerhof v Vodiči vasi in šola Ehrental v Celovcu - na dvojezičnem ozemlju Koroške, so načrtovane spremembe pomembne tudi z vidika slovenske narodne skuposti. O tem so prepričani pri Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS), upoštevajoč tako stanovsko zastopstvo z izvoljeno predstavnico in zastopnikoma iz vrst Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov (SJK) v zboru svetnikov kmetijske zbornice, kakor tudi dobro razvejano dejavnost Kmečke izobraževalne skupnosti (KIS) ali Strojnega krožka Podjuna. Vse to je navedeno tudi v pisnem stališču organizacije, ki se je odzvala na poziv urada zveznega kanclerja na Dunaju.

Uradu posredovali stališče

Konec februarja je potekel rok, do katerega so narodnostne organizacije lahko posredovale uradu stališče glede zakona o kmetijskem šolstvu iz leta 1993, pojasnjuje Nanti Olip, poslujoči podpredsednik Narodnega sveta in predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja.

Sedaj gre zato, tako Olip, da bi bil slovenski pouk v omenjenih kmetijskih strokovnih šolah tudi z zakonom zagotovljen. Med ključnimi členi so tretji (§ 3), deveti(§ 9) in štirinajsti (§ 14). Iz pisnega stališča je razvidno, da naj bi bil zagotovljen jezikovni pouk v slovenskem jeziku kot alternativni prosti predmet (§ 3 odst. 5) ali prosti predmet (§ 3, odst. 6). Potrebo po adaptaciji pa zaznavajo tudi pri učnih načrtih (§ 9) ali organizaciji šolskega pouka v sklopih (Schultage-Blockunterricht).

Olip: „Da bo slovenski pouk tudi z zakonom zagotovljen“

Več na slovenci.orf.at