Predstavitev knjige zapolnili osebni spomini

Vsak od navzočih na predstavitvi Izbranih del dr. Vladimirja Klemenčiča ima svoj osebni spomin. Kar nekaj sobesednikov je razgrnilo svoje osebno poznanstvo z nekdanjim sopotnikom, o katerem sta Matjaž Klemenčič, redni profesor za novejšo zgodovino in sodobno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in Jernej Zupančič, izredni profesor na oddelku za geografijo Filozofske fakultete univerze v Ljubljani izdala zbornik izbranih del.

Soprireditelji dokaz povezanosti

Povezanost Vladimirja Klemenčiča s Koroško in koroškimi Slovenci je prišla do izraza že na ravni soprirediteljev večera. To so bili: Krščanska kulturna zveza (KKZ), Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), Mohorjeva založba Celovec in Slovenska gimnazija.

Hren: „Pomagal je na mnogih področjih“

Že to zrcali, kako širok je bil Vladimir Klemenčič, je uvodoma poudaril ravnatelj Mohorjeve družbe Karl Hren in opozoril na publicistično in znanstveno- raziskovalno delo osebnosti, ki sta ji Matjaž Klemenčič in Jernej Zupančič namenila zbornik.

Odmevna diskusija z nekdanjimi sopotniki

Kako je to uresničeval s svojim znanstvenim pristopom na mnogoterih ravneh skozi več desetletij, je prišlo do izraza v odmevni diskusiji z nekdanjimi sopotniki Vladimirja Klemenčiča. Reginald Vospernik, dolgoletni ravnatelj Slovenske gimnazije je z njim prijateljeval od prvega poznanstva na maturitetnem potovanju po bivši Jugoslaviji leta 1963. Spomnil je na družinske korenine na Koroškem: žena Vladimirja Klemenčiča Berta, rojena Kakl, je bila doma v Logi vasi. Prav tako na neštete prispevke v letnih poročilih Slovenske gimnazije.

O tovariško-kolegialnem odnosu, ki ga je imel do študentov je govoril zgodovinar Teodor Domej. Z Vladimirjem Klemenčičem se je prvič srečal v raziskovalni delavnici v Globasnici na začetku 70. let prejšnjega stoletja. Znal je študentom posredovati znanost na razumljiv način, je o svoji izkušnji v raziskovalni delavnici na Ločilu tudi v istem časovnem obdobju spregovoril zgodovinar Valentin Sima. Dolgoletni tajnik Krščanske kulturne zveze Nužej Tolmajer je omenil njegovo podporo, ko so pred več kot 30 leti sprva z ustanovitvijo narodopisnega oddelka ustvarili temelje za novo obliko organizirane etnološke dejavnosti na Koroškem.

Prav pomen zbirke Tako smo živeli - Življenjepisi koroških Slovencev, ki je začela izhajati leta 1993, je omenila ravnateljica Slovenske gimnazije Zalka Kuchling. V svoji politični funkciji kot deželnozborska poslanka in članica odbora za pravna in ustavna vprašanja je omenila novo deželno ustavo in mestu koroških Slovencev v njej. V tem sklopu pa nujo znanstveno utemeljenih podatkov za argumentacijo ter opozorilo znanosti. Bili so diskusijski prispevki, iz katerih odsevajo delo, lik in ustvarjanje Vladimirja Klemenčiča. Umrl je 27.5. 2013.

Zupančič: „Močno povezan s koroškimi Slovenci“

Vsak ima svojo podobo o njem, kakor je bilo razvidno iz razgrnjenih spominov. Spodbudo za poglobljen razmislek so dala Izbrana dela dr. Vladimirja Klemenčiča, h katerim se je naposled vrnil Jernej Zupančič.

Klemenčič: „Vedno poudarjal pomen povezovanja“

Če je ravnatelj Mohorjeve družbe Karl Hren v uvodu podčrtal duhovno širino Vladimirja Klemečiča, je o tem vidiku v sklepni besedi spregovoril tudi Matjaž Klemenčič.

Pomenljiva so bila tudi pojasnila Matjaža Klemenčiča in Jerneja Zupančiča po diskusiji o tem, ali je prisluhnila argumentom Vladimirja Klemenčiča. S tega vidika je bil vztrajen in je prijel za marsikatero kljuko. Zbornik je izdal Inštitut za narodnostna vprašanja ob svojem 90-letnem delovanju.

Več na volksgruppen.orf.at/slovenci