Za življenjsko delo, ki je zelo tesno povezano s koroškimi Slovenci, sta Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ) leta 2004 podelila Tischlerjevo nagrado takrat že upokojenemu profesorju geografije na ljubljanski univerzi.

Predstavitev knjige zapolnili osebni spomini

Vsak od navzočih na predstavitvi Izbranih del dr. Vladimirja Klemenčiča ima svoj osebni spomin. Kar nekaj sobesednikov je razgrnilo svoje osebno poznanstvo z nekdanjim sopotnikom, o katerem sta Matjaž Klemenčič, redni profesor za novejšo zgodovino in sodobno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in Jernej Zupančič, izredni profesor na oddelku za geografijo Filozofske fakultete univerze v Ljubljani izdala zbornik izbranih del.

Soprireditelji dokaz povezanosti

Povezanost Vladimirja Klemenčiča s Koroško in koroškimi Slovenci je prišla do izraza že na ravni soprirediteljev večera. To so bili: Krščanska kulturna zveza (KKZ), Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), Mohorjeva založba Celovec in Slovenska gimnazija.

Hren: „Pomagal je na mnogih področjih“

Že to zrcali, kako širok je bil Vladimir Klemenčič, je uvodoma poudaril ravnatelj Mohorjeve družbe Karl Hren in opozoril na publicistično in znanstveno- raziskovalno delo osebnosti, ki sta ji Matjaž Klemenčič in Jernej Zupančič namenila zbornik.

Odmevna diskusija z nekdanjimi sopotniki

Kako je to uresničeval s svojim znanstvenim pristopom na mnogoterih ravneh skozi več desetletij, je prišlo do izraza v odmevni diskusiji z nekdanjimi sopotniki Vladimirja Klemenčiča. Reginald Vospernik, dolgoletni ravnatelj Slovenske gimnazije je z njim prijateljeval od prvega poznanstva na maturitetnem potovanju po bivši Jugoslaviji leta 1963. Spomnil je na družinske korenine na Koroškem: žena Vladimirja Klemenčiča Berta, rojena Kakl, je bila doma v Logi vasi. Prav tako na neštete prispevke v letnih poročilih Slovenske gimnazije.

O tovariško-kolegialnem odnosu, ki ga je imel do študentov je govoril zgodovinar Teodor Domej. Z Vladimirjem Klemenčičem se je prvič srečal v raziskovalni delavnici v Globasnici na začetku 70. let prejšnjega stoletja. Znal je študentom posredovati znanost na razumljiv način, je o svoji izkušnji v raziskovalni delavnici na Ločilu tudi v istem časovnem obdobju spregovoril zgodovinar Valentin Sima. Dolgoletni tajnik Krščanske kulturne zveze Nužej Tolmajer je omenil njegovo podporo, ko so pred več kot 30 leti sprva z ustanovitvijo narodopisnega oddelka ustvarili temelje za novo obliko organizirane etnološke dejavnosti na Koroškem.

Prav pomen zbirke Tako smo živeli - Življenjepisi koroških Slovencev, ki je začela izhajati leta 1993, je omenila ravnateljica Slovenske gimnazije Zalka Kuchling. V svoji politični funkciji kot deželnozborska poslanka in članica odbora za pravna in ustavna vprašanja je omenila novo deželno ustavo in mestu koroških Slovencev v njej. V tem sklopu pa nujo znanstveno utemeljenih podatkov za argumentacijo ter opozorilo znanosti. Bili so diskusijski prispevki, iz katerih odsevajo delo, lik in ustvarjanje Vladimirja Klemenčiča. Umrl je 27.5. 2013.

Zupančič: „Močno povezan s koroškimi Slovenci“

Vsak ima svojo podobo o njem, kakor je bilo razvidno iz razgrnjenih spominov. Spodbudo za poglobljen razmislek so dala Izbrana dela dr. Vladimirja Klemenčiča, h katerim se je naposled vrnil Jernej Zupančič.

Klemenčič: „Vedno poudarjal pomen povezovanja“

Če je ravnatelj Mohorjeve družbe Karl Hren v uvodu podčrtal duhovno širino Vladimirja Klemečiča, je o tem vidiku v sklepni besedi spregovoril tudi Matjaž Klemenčič.

Pomenljiva so bila tudi pojasnila Matjaža Klemenčiča in Jerneja Zupančiča po diskusiji o tem, ali je prisluhnila argumentom Vladimirja Klemenčiča. S tega vidika je bil vztrajen in je prijel za marsikatero kljuko. Zbornik je izdal Inštitut za narodnostna vprašanja ob svojem 90-letnem delovanju.


Več na volksgruppen.orf.at/slovenci

Za življenjsko delo, ki je zelo tesno povezano s koroškimi Slovenci, sta Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ) leta 2004 podelila Tischlerjevo nagrado takrat že upokojenemu profesorju geografije na ljubljanski univerzi.