Pobuda za ustanovitev tovrstne koordinacije je prišla iz Slovenske gospodarske zveze, sta povedala oba navzoča ministra, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, kot idejnega očeta Zamejske gospodarske koordinacije pa sta imenovala podpredsednika SGZ Feliksa Wieserja. V koordinaciji bodo ob Slovenski gospodarski zvezi sodelovali še Zveza slovenskih društev na Hrvaškem in Slovensko-hrvaški poslovni klub, Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki deluje v Italiji, ter Razvojna agencija Slovenska krajina, ki deluje na Madžarskem.

Feliks Wieser je o razlogih za nastanek Zamejske gospodarske koordinacije izjavil: "Premalo je povezovanja, premalo je sodelovanja. Premalo je razumevanja, da smo skupno močni, da smo vsak zase manj močni, da smo šibkejši. Zavest o tem, da je gospodarstvo pomembno tudi za kulturo, tudi za šport in za nas vse, te zavesti je premalo. To zavest moramo dvigniti na nek nivo. Ne samo zato, ker bi gospodarstveniki to želeli, temveč za celo skupnost. Vsi v tem zamejskem prostoru imamo iste interese, namreč da se gospodarstvo razvija, da imamo dobre odnose v regiji in da smo uspešni. Namen zamejske gospodarske koordinacije je izmenjava mnenj. Da pogledamo, kje smo dobri, kje nismo dobri. Kaj se da na področju storitvene dejavnosti, turizma, obrti, industrije, kmečkega področja popraviti in izboljšati."

Po besedah Wieserja se bo Zamejska gospodarska koordinacija sestala v prvem kvartalu leta 2023. Že pred tem bodo organizacije prispevale ideje in predloge za projekte. Kot poudarja Wieser, želijo k projektom pritegniti čimveč mladine. Wieser izhaja iz tega, da bo Zamejska gospodarska koordinacija imela tudi lasten proračun.

Zamejska gospodarska koordinacija je zasnovana po dobri praksi združenja Agraslomak, ki ima po desetih letih delovanja v zamejstvu že trdne temelje sodelovanja na področju kmetijstva. "Danes bomo z matično državo prvič povezali vse vključene slovenske zamejske gospodarske organizacije," je dejal minister Han in dogodek označil za zgodovinski.

Mininster za Slovence v zamejstvu Matej Arčon pa je povedal sledeče: "Pomembno je, da o Slovencih zunaj meja ne razmišljamo le v kontekstu vprašanja, kako jim država lahko pomaga, temveč tudi, kako oni lahko pomagajo matični državi z vzpostavljanjem vezi in ustvarjanjem poslovnih priložnosti."