Razstavo Hitlerjeva eksekutiva – avstrijska policija v času nacizma si je mogoče v deželnem muzeju v Celovcu ogledati do 4. maja.

Vpletenost avstrijske policije v nacistične zločine je dolgo ostala neraziskana. Velik del postavitve se nanaša na avstrijsko Koroško in takrat okupirano slovensko Gorenjsko. Razstava je sicer del širše raziskave, ki so jo na temo avstrijske policije v obdobju nacizma izvedli Univerza Gradec, Inštitut Ludwiga Boltzmanna, Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora in odbor Mauthausen memorial, je za TV Slovenija poročala dopisnica Petra Kos Gnamuš.

Vloga policije tik pred in med drugo svetovno vojno ter tudi po njej
"Prvič smo se lahko na skupni razstavi posvetili avstrijski policiji v obdobju nacizma. Prvič smo dobili dostop do te dokumentacije notranjega ministrstva," je povedala Barbara Stelzl Marx, vodja Inštituta Ludwiga Boltzmanna. Razstava se osredotoča na vlogo policije tik pred in med drugo svetovno vojno ter tudi po njej. Policija je nasprotnike režima zapirala, ubijala in preganjala. Policisti in žandarji so bili v veliki meri vpleteni v holokavst in po vojni za svoja dejanja pogosto niso odgovarjali.

"Policija je preganjala tako imenovane sovražnike in nasprotnike režima. Mednje so uvrščali Jude, a tudi Slovence, zlasti na Koroškem. Pregon je pomenil, da so jih zapirali ali pošiljali v smrt v koncentracijska taborišča," je pojasnila kustosinja razstave Martina Zerovnik.

Po sledeh usode družin koroških Slovencev
Avtorji razstave so se posebej posvetili območju avstrijske Koroške in usodi družin koroških Slovencev. Prikazana je usoda družin Kogoj in Sadovnik pri Peršmanu nad Železno Kaplo, kjer so aprila leta 1945 ustrelili 13 ljudi, med njimi sedem otrok. Razstava pa se ukvarja tudi z razmerami na okupiranem Gorenjskem.

Po besedah kustosa razstave Petra Pirkerja je bil "osrednji kraj pregona, ki so ga takoj pripravili, policijski zapor v Begunjah. Kolegi iz Slovenije so nam dali na voljo dobro gradivo, na primer zaporniško knjigo iz Begunj, ki kaže, da so prvi ukrepi policijskega pregona prizadeli tako imenovane asocialne ljudi in Rome, ki so jih privedli v begunjski zapor, od tam pa odpeljali v različna taborišča."

Med nasprotniki režima tudi nekateri policisti
V muzeju so ob razstavi zapisali, da danes vemo, "da je policija imela ključno vlogo pri uveljavljanju in ohranjanju nacistične oblasti. 'Red in varnost' sta temeljila na nadzoru, zatiranju in terorju. Policija je preganjala, zapirala in ubijala ljudi, ki jih je režim dojemal kot svoje 'nasprotnike'. Med njimi so bili tudi nekateri policisti, ki so pripadali drugim političnim taborom, se upirali ali pomagali ljudem v nevarnosti." Razstava se sicer osredotoča tudi na povojni čas denacifikacije, je še poročala Petra Kos Gnamuš.