Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb že od leta 1949 uporablja poslovni prostor na Masarykovi ulici 13 v Zagrebu, ki je v lasti Republike Hrvaške. Društvo prostore po navedbah predstavnikov slovenske skupnosti na Hrvaškem poskuša odkupiti že 30 let, a tega vprašanja še vedno niso rešili. "To je preprosto neverjetno in se lahko sumi, da za to, da ne rešijo tega vprašanja, poleg formalnega razloga obstaja tudi neki drugi razlog," je za STA opozorila novoizvoljena predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Antolić Vupora, sicer tudi poslanka v hrvaškem saboru kot članica opozicijske stranke SDP.

Kot je poudarila, se je Slovenski dom Zagreb v preteklosti zanimal za odkup prostora, čeprav bi po njenem prepričanju moralo priti do darovanja lastništva. "Razumem, da so zadnjih 30 let obstajale politične napetosti, zaradi česar je to vprašanje obtičalo ob strani, toda ne razumem, zakaj moramo po tem, ko sta Slovenija in Hrvaška izboljšali odnose, mi kot manjšina trpeti posledice birokratiziranosti in postopke, ki so očitno pogojeni z nekimi drugimi razlogi," je dodala.

Predsednik društva Slovenski dom Zagreb Darko Šonc je medtem zatrdil, da si društvo ves čas prizadeva pridobiti prostore, na to problematiko pa je opozarjal tudi slovensko vlado.
Pojasnil je, da društvo za prostor trenutno plačuje okoli tisoč evrov mesečne najemnine, in dodal, da se, če Republika Hrvaška prostorov ne bo darovala, zanimajo tudi za odkup.

Vprašanje prostorov, v katerih je Slovenski dom Zagreb, je hrvaška vlada na pobudo predstavnika slovenske manjšine v saboru Armina Hodžića nedavno vključila tudi v operativni vladni program narodnih manjšin za obdobje 2024–2028. V načrtu sicer ne piše, da bo vlada omogočila nakup ali darovanje prostorov društvu, ampak da bo o tem razmislila, na kar so za STA opozorili tudi na uradu hrvaške vlade za človekove pravice in pravice narodnih manjšin.

Na hrvaškem ministrstvu za prostorsko ureditev, gradbeništvo in državno premoženje, ki je pristojno za to problematiko, so pojasnili, da so prostore velikosti 170 kvadratnih metrov Slovenskemu domu Zagreb v preteklosti že ponudili v odkup, od lani pa ima društvo možnost tudi, da ob izpolnitvi pogojev pridobi prostore v brezplačno uporabo ali pa jih država društvu celo daruje.

Pred 24 leti prostorov niso odkupili zaradi previsoke cene

Pojasnili so, da je Republika Hrvaška že leta 2000, potem ko je postala izključna lastnica omenjenega poslovnega prostora, na podlagi prošnje Slovenskega doma Zagreb društvu ponudila odkup prostora po ocenjeni tržni vrednosti v znesku 2.012.319 kun (270.000 evrov). Slovenski dom Zagreb po navedbah ministrstva ni privolil v nakup po tej ceni, ampak je ponudil 1.480.000 kun (200.000 evrov), zaradi česar kupoprodajna pogodba ni bila sklenjena.

Šonc je predsednik Slovenskega doma Zagreb že 30 let. To pomeni, da je bil na čelu društva tudi, ko so prejeli ponudbo za odkup prostorov. Kot je pojasnil, se ponudbe spomni, prostorov pa po njegovih besedah takrat niso odkupili zaradi previsoke cene. Druga priložnost za pridobitev prostorov se je Slovenskemu domu Zagreb ponudila po lanskem decembru, ko je začel veljati zakon o upravljanju z nepremičninami in premičninami v lasti Republike Hrvaške.

Zakon omogoča razpolaganje v korist organizacij civilne družbe pripadnikov narodnih manjšin z namenom uresničevanja in izvajanja operativnih programov vlade z ustanovitvijo osebne služnostne pravice uporabe brez plačila ali z darovanjem nepremičnin v korist organizacij civilne družbe, je poudarilo pristojno ministrstvo. Ob tem je Slovenski dom Zagreb pozvalo, naj ugotovi, ali izpolnjuje vse z zakonom predpisane pogoje, in se za namene izvedbe projekta obrne na ministrstvo.

Društvo se je do danes večkrat preimenovalo, spreminjala se je tudi njegova vloga

Slovenski dom Zagreb deluje brez prekinitve že 95 let, za datum njegove ustanovitve pa velja 9. november 1929. Ustanovitelj društva, ki se je takrat imenovalo Narodna knjižnica in čitalnica, je bil Fran Zavrnik. Društvo se je do danes večkrat preimenovalo in uspešno prestalo viharje zgodovinskih sprememb. Po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške leta 1991 je prevzelo vlogo stičišča, kjer se poleg umetnikov, predavateljev, diplomatov in podjetnikov ustavljajo tudi politični predstavniki obeh držav. Leta 2019 je za svojo vlogo pri ohranjanju in razvoju slovenstva na Hrvaškem prejelo red za zasluge Republike Slovenije ter listino mesta Zagreb za prispevek k razvoju, napredku in ugledu hrvaške prestolnice. Danes šteje okoli 400 članov.

Od leta 1994 je predsednik društva Darko Šonc, ki je obenem tudi član sveta hrvaške vlade za narodne manjšine in predsednik sveta slovenske narodne manjšine mesta Zagreb.