Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Toliko sem jih ujčkal, da bi jih sam težko razvrstil po starosti, a zadnja rojena daje celoti naslov," je o svojih pesmih, zbranih v knjigi Božaj veter, povedal pesnik, dramatik in prevajalec Miroslav Košuta, ki danes praznuje 85. rojstni dan.
Delo Vilme Purič Sodobne tržaške pesnice prinaša pronicljiv in verjetno doslej najbolj temeljit prikaz ustvarjalnosti pesnic na Tržaškem, ki pa ga praktično ni mogoče doumeti brez vsaj osnovnega poznavanja tamkajšnje specifične stvarnosti.
V Doberdobu so leta 2016 odkrili prvi skupni spomenik padlim Slovencem na soški fronti. Okoli dogodkov njegove postavitve in dogajanja ob slovesnem odkritju je spleten dokumentarec Doberdob slovenskih fantov grob, ki si ga je mogoče ogledati na spletu.
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch je obisk v Barkovljah na Tržaškem v Italiji izkoristila tudi za srečanje s predstavniki tamkajšnjega Slovenskega kulturnega društva, ki vsako leto organizira številne prireditve.
Tudi Slovensko stalno gledališče v Trstu se je v ponedeljek zvečer pridružilo vsedržavni manifestaciji društva U.N.I.T.A., poimenovani Razsvetlimo gledališče, v okviru katere so bila gledališča razsvetljena, kot da bi vabila občinstvo na predstave.
Krovni organizaciji Slovencev v Italiji sta prejšnji teden v pismu predsednikoma Slovenije in Italije Borutu Pahorju in Sergiu Mattarelli izrazili pričakovanje, da bo italijanski dan spomina na fojbe in eksodus v sredo sledil duhu sprave in pomiritve.
Slovenska senatorka Tatjana Rojc je bila pretekli teden v italijanskih medijih v središču pozornosti. Ob vladni krizi je v podporo nekdanjemu premierju Giuseppeju Conteju iz senatne skupine Demokratske stranke prestopila v novoustanovljeno skupino.
Kot vse kaže, bo italijanska senatorka in predstavnica slovenske manjšine v italijanskem parlamentu Tatjana Rojc odločno pripomogla k rešitvi italijanske politične krize.
V starem tržaškem pristanišču nastaja nov sklop muzejev, med katere se je med prvimi iz Grljana preselil Znanstveni muzej.
"Kapitulacija. Naša delegacija je sprejela italijanske zahteve. Sramotni sporazum je podpisan," je dan po podpisu rapalske pogodbe, ki je leta 1920 skoraj tretjino slovenskega ozemlja priključila Italiji, pisalo na prvi strani ljubljanskega časnika Jutro.
Trojica primorskih gledališč je znova združila moči in zagnala projekt Koprodukcije primorskih gledališč, v sklopu katerega si bo mogoče ob nedeljah na spletu ogledati skupne uprizoritve.
Delo Tržaška branja univerzitetne profesorice in literarne zgodovinarke Marije Pirjevec prinaša zajeten nabor osemnajstih zbranih študij in esejev.
Paritetni odbor, ki skrbi za dosledno uresničevanje zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, že dobro leto in pol ni zasedal. Pretekli sestavi je mandat potekel avgusta lani, v Rimu pa so zadnje člane nove sestave imenovali šele na začetku tega meseca.
Tednik Novi Matajur letos zaznamuje 70 let delovanja. Časopis že od svojega nastanka spremlja življenje slovenske narodne skupnosti v Videmski pokrajini, posebno pozornost pa namenja tudi narečju.
Predsednik DZ-ja Igor Zorčič se je v okviru delovnega obiska v Rimu sešel z različnimi pomembnimi italijanskimi političnimi predstavniki. Kot je dejal ob koncu obiska, je bila rdeča nit pogovorov reforma volilne zakonodaje v Italiji.
Predstavniki Slovencev v Italiji so obiskali predsednika DZ-ja Igorja Zorčiča in mu predstavili svoje težave. Med drugim se je možnost izvolitve Slovenca v italijanski parlament z nedavno reformo še zmanjšala.
V Italiji so volivci na referendumu podprli zmanjšanje števila poslancev za tretjino. Krčenje parlamenta pa zadeva tudi Slovence v Italiji, ki bodo imeli manjše možnosti za izvolitev predstavnika slovenske narodne skupnosti v italijanski parlament.
Mineva sto let od ustanovitve Reške republike 8. septembra, ki ni postala neodvisna državica med Kraljevino SHS in Italijo, kot so si zamislile velesile. Prvi je mesto zasedel Gabriele D'Annunzio z nacionalisti, ko je bil pregnan, so se vrnili fašisti.
V času, ko je preostali svet še gledal stran od vzpona totalitarizmov v Evropi, so Slovenci, ki so se znašli pod italijansko oblastjo, vsakodnevno doživljali asimilacijsko prisilo. Ta je že od začetka izzvala odločen in konstanten odpor.
Slovenski raziskovalni inštitut je opravil analizo potreb organizacij in društev za selitev v Narodni dom v Trstu. Ugotavlja, da bi si moral Narodni dom prizadevati za ohranjanje, utrjevanje in razvoj slovenskega jezika in identitete v Italiji.
Neveljaven email naslov
