Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch je v govoru poudarila, da je ta kraj vsem v opomin, koliko gorja in bolečine lahko povzroči človek, oblast, če dopusti, da zmaga sovraštvo in izločevanje.

"Ta kraj priča, da je za tisto, kar resnično ljubimo, vredno dati tudi največ, kar imamo, svoje življenje. Ta kraj nas uči odpuščanja in sprave, pa tudi medsebojnega sprejemanja in spoštovanja. Ta kraj nas uči, da se kaj takega ne sme v imenu nobene ideologije nikoli več ponoviti. Njegova sporočilnost je tako močna, da bi moral postati spomenik evropskega pomena," je dejala ministrica.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Furlanije - Julijske krajine je 8. avgusta letos že sprožil postopek za priznanje kulturnega pomena spomenika bazoviškim junakom. O priznanju bo odločala deželna komisija za kulturno dediščino. To je podlaga, da bi spomenik v prihodnje postal tudi državnega pomena, je ob robu današnje slovesnosti za STA povedal predsednik odbora za proslavo bazoviških junakov pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu Milan Pahor.

Rehabilitacija junakov v Italiji

Omenjeni odbor si skupaj z obema krovnima organizacijama slovenske manjšine v Italiji prizadeva za rehabilitacijo bazoviških junakov, ki v Italiji uradno še vedno veljajo za teroriste, in da bi spomenik na bazoviški gmajni postal spomenik državnega pomena v Italiji.

Pot bo še dolga, saj je bazoviške junake obsodilo hitro sodišče. Zdaj je pristojno za zadevo vojaško sodišče, kjer je ponovitev postopka in nato rehabilitacijo mladih bazoviških žrtev iz leta 1930 še težje doseči, je še povedal Pahor. Zato bi bila razglasitev spomenika bazoviškim žrtvam za spomenik regijskega oziroma državnega pomena v postopku ponovitve sojenja še toliko pomembnejša.

Sorodna novica Poklon bazoviškim junakom, ki so pod streli fašistov padli pred 91 leti

Bazoviški junaki kot simbol nasprotovanja fašizmu

Štirje bazoviški junaki veljajo za simbol nasprotovanja in upora fašističnemu režimu in ideologiji ter za junake svobodne Evrope, zgrajene na temeljih antifašizma. Člane tajne antifašistične organizacije Borba Ferda Bidovca, Zvonimirja Miloša, Franja Marušiča in Alojza Valenčiča so na podlagi sodbe italijanskega fašističnega posebnega sodišča na gmajni pri Bazovici ustrelili 6. septembra 1930.

Nedeljska slovesnost je sicer vrhunec niza dogodkov, ki jih je pripravil odbor za proslavo bazoviških junakov pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Dogodki so med drugim potekali tudi v Kopru, Ljubljani in Kranju.