Simpozij Meja skozi film in zgodovino, ki je drugi po vrsti, je del večletnega projekta Vzhod–Zahod. Vzdolž slovensko-italijanske meje ne trčimo le ob ločnice, prav nasprotno. Skozi zgodovino se je prav tam vzpostavilo povezovalno dogajališče, ki je naneslo svojevrstno avdiovizualno dediščino, ki jo ta projekt želi raziskovati. Na lanskem simpoziju je bil v prvem planu Trst, so sporočili iz goriškega Kinoateljeja, ki vodi dotični projekt.

Obzorniki v vlogi večnamenskega orodja
Sodelujoči na letošnjem simpoziju med drugim razmišljajo, na kakšne načine je mogoče oblikovati ustvarjalno učno okolje za osvajanje znanj iz zgodovine. V svojih predavanjih se bodo lotili raznolikih tem – od filma kot orodja za učenje zgodovine do uporabe obzornikov v propagandi in novinarstvu.

Kurator Avstrijskega filmskega muzeja Jurij Meden bo predaval o obzornikih, tako rekoč časopisih za zaslone, predavatelj z AGRFT-ja Andrej Šprah pa bo obzornike teoretsko postavil v vrtince informiranja in propagande. Med sodelujočimi iz Italije je med drugim Patrizia Cacciani, ki bo predstavila delovanje platforme za didaktiko, delujoče znotraj zgodovinskega arhiva Inštituta Luce – Cinecittà. Simone Venturini in Paolo Caneppele z Univerze v Vidmu bosta premišljevala znanstveno obravnavo zgodovine filma in postopke digitalizacije. Paolo Cherchi Usai iz Kinoteke Furlanije - Julijske krajine pa bo v središče predavanja postavil vrednotenje kinotek in načine uporabe arhivskega filmskega materiala.

Zgodovinar Borut Klabjan iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper bo premišljeval o območju Alpe-Jadran v času hladne vojne v projektu Open Borders, ki presega črno-bele razlage o dihotomski delitvi na Vzhod in Zahod. Ogledati si bo mogoče filmski obzornik Ženska v Italiji iz leta 1946, ki ga hranijo v arhivu Inštituta Luce. Anna di Gianantonio, znanstvenica in raziskovalka na Deželnem inštitutu za zgodovino odporništva in sodobnosti FJK-ja, bo ob tem predstavila položaj žensk v obdobju fašizma in v 50. letih preteklega stoletja.

Raziskovalka na beneški Univerzi Ca’ Foscari Dunja Jelenković bo predstavila dokumentarec Film o Julijskoj krajini (Juliska krajina, Radoš Novaković, Srbija/Jugoslavija, 1946). To je prvi jugoslovanski film, ki so ga poslali na festivale v tujini, pri tem pa so upali, da bo prikazan na canskem festivalu, a je bil deležen zavrnitve organizatorjev.

No al bilingiusmo oziroma Nočemo dvojezičnosti
Na simpoziju bodo pozornost posvetili tudi digitalizaciji dela filmskega fonda Aljoše Žerjala, ki ga sestavljajo filmski trakovi v pozitivu formata super 8, shranjeni v škatli z napisom Nočemo dvojezičnosti. Gradivo, ki je bilo posneto konec 80. in na začetku 90. let preteklega stoletja v Trstu in okolici, prikazuje skrb vzbujajoče dokaze o protislovenskem razpoloženju dela italijansko govorečega prebivalstva. Dotično gradivo so pod strokovnim mentorstvom raziskovali tudi dijaki ene izmed goriških srednjih šol in ustvarili videoesej Na robu zgodovine, ki bo predstavljen na simpoziju.

Namen projekta Vzhod–Zahod Meja skozi film in zgodovino 1945–1954–2025 je med drugim ovrednotenje naše skupne dediščine in njen prikaz tudi v mednarodnem prostoru. V sodelovanju s filmskimi arhivi in kinotekami tako iz Slovenije in Italije kot od drugje želi projekt predstaviti tudi dela, ki so bila v preteklosti težje dostopna širši javnosti. Projekt podpira dežela Furlanija - Julijska krajina ter je del programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025. Projekt zato "razpira pogled v leto 2025, ko se bodo goriške ulice prelevile v sveže dogajališče na novo nastajajoče zgodovine tega čezmejnega prostora," so še sporočili iz Kinoateljeja.