Avgust Pavel se je rodil leta 1886 na Cankovi v Prekmurju v takrat še madžarski Železni županiji. Gimnazijo je obiskoval v Monoštru in Sombotelu, v Budimpešti je študiral madžarščino, latinščino in slavistiko. Že kot študent je pisal pesmi v prekmurskem narečju in v madžarščini ter prevajal in pisal znanstvene članke.

Znan je predvsem kot znanstvenik, poleg je največji slovenski književnik in znanstvenik na Madžarskem. Napisal je knjigo o glasoslovju cankovskega narečja in več etnoloških razprav. O odprtih ognjiščih v kuhinjah porabskih Slovencev je pisal v madžarščini s porabskimi izrazi o notranjščini hiš, za orodje in posodje. V razpravi o lovu na brinovke pri Porabcih opisuje pripravo na lov in njegov potek tudi v porabskem narečju.

Napisal je več razprav o kralju Matjažu v slovenskem ljudskem izročilu in o kulturnih stikih med Slovenci in Madžari, prevedel več slovenskih pesmi in črtic v madžarščino, denimo Cankarjeve romane in povesti, kot sta Hlapec Jernej in Na klancu. Poleg znanstvenoraziskovalnega dela je pisal tudi pesmi in izdal dve pesniški zbirki v madžarščini. Pesmi je pisal tudi v prekmurskem narečju in jih objavil v Marijinem listu, Kalendarju in Novinah. Njegove slovenske pesmi spadajo med najboljšo prekmursko narečno liriko.

Med Budimpešto in Ljubljano
Doktoriral je leta 1913, od leta 1920 pa živel v Sombotelu, poučeval na gimnaziji, vodil muzej ter urednikoval. Kljub znanstveni usposobljenosti se mu ni izpolnila želja, da bi postal profesor slavistike na budimpeški univerzi, kot pravijo njegovi proučevalci, \"pa ni nikoli zatajil slovenskega pokolenja in čutenja\".

Leta 1920 je bil povabljen na novoustanovljeno ljubljansko univerzo za predavatelja, a je zaradi družinskih razlogov povabilo zavrnil. Po prvi svetovni vojni, ko je Prekmurje pripadlo kraljevini SHS, se je nagibal k preselitvi, vendar je na željo žene Madžarke ostal na Madžarskem. To je po pripovedovanju hčerke Judite v njegovem srcu pustilo globoko rano do konca življenja, kar razkrivajo njegove pesmi. Umrl je v Sombotelu leta 1946.

Kot je povedal Marko Jesenšek, eden najboljših poznavalcev Pavla, je bil ta vsestransko ustvarjalen in nadarjen poznavalec raznolikih strok – jezikoslovec in poznavalec prekmurskih jezikovnih razmer, odličen prevajalec iz slovenščine v madžarščino in posrednik slovenske kulture, literature in jezika na Madžarskem, tudi uveljavljen literarni zgodovinar in predvsem etnograf, pa tudi nadarjen umetnik, predvsem nežen in občutljiv pesnik v slovenskem in madžarskem jeziku. Med številnimi deli Jesenšek izpostavlja že leta 1909 natisnjeno prvo knjigo o glasoslovju Cankove, s katero je zaznamoval četrto obdobje slovenskega narečjeslovja.

Ob današnjem praznovanju 130. obletnice njegovega rojstva bo slavnostni govornik minister za kulturo Anton Peršak, rojakovo delo pa bodo osvetlili na okrogli mizi z naslovom Avgust Pavel med Slovenci, Madžari in Avstrijci. Jesenšek, Anton Vratuša, Marija Kozar - Mukič, Marc L. Greenberg, Hotimir Tivadar, Franc Kuzmič in Franci Just bodo govorili o Pavlovem delu, predvsem jezikovnem in pesniškem, hčerka Judita pa bo obudila svoje spomine nanj. Na slovesnosti ob 19. uri bodo nastopili učenci cankovske osnovne šole in mešani pevski zbor z Gornjega Senika.

N. Ar. (Vir: MMC RTV SLO/STA)