V petek, 24. junija so v državnem zboru RS organizirali slavnostno sejo ob Dnevu državnosti. Ker je letos šlo za še posebej pomembno obletnico, so se odločili, da bodo tokratno slavnostno sejo obogatili s sodelovanjem predstavnikov mlade generacije Slovenk in Slovencev, ki živijo onstran meje matične domovine. K sodelovanju so torej povabili predstavnike iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške.

Iz Porabja smo se na povabilo predsednika državnega zbora, Milana Brgleza in Generalnega konzulata v Monoštru, Borisa Jesiha, slovesnosti udeležili predstavniki Društva porabske mladine. Naš član, Szilárd Gyécsek je na harmoniki zaigral dve porabski ljudski pesmi, in sicer Micika v püngradi in Kauli stola. Naša članica, Krisztina Zsöks pa je recitirala pesem Jožeta Vilda z naslovom Pesem Porabju.

V državnem zboru smo se zbrali že ob 12. uri. Najprej smo izvedli skupno vajo, na kateri smo vadili petje himne pod vodstvom dirigenta Matjaža Barbe. Popoldan pa smo obiskali predsednika Republike Slovenije, Boruta Pahorja in predsednika državnega zbora, Milana Brgleza. Nato so sledile še vaje za večerni nastop.

Na večerni slavnosti seji državnega zbora smo si ogledali fotografije o dogajanjih ob osamosvojitvi v takratni skupščini in na Trgu republike. Sledil je prihod zastavonoš in praporščakov veteranskih in domoljubnih organizacij. Za njimi so v dvorano stopili člani Pihalnega orkestra Kulturnega društva Ivan Kaučič Ljutomer, ki so zaigrali dve pesmi, in sicer Pozdravljena Slovenija in Prleška.

Po uvodnem delu pa so v veliko dvorano državnega zbora prišli predsednik RS, predsednik DZ RS in predsednik vlade RS. Nato so otroci in mladostniki iz vseh štirih sosednjih držav zapeli himno. Sledil je slavnostni govor predsednika državnega zbora.

Pred nastopom posameznih skupin pa je predsednik DZ povedal: „Dan državnosti ni le praznik državne neodvisnosti in samostojnosti kot take, temveč je in bi moral biti predvsem praznik slovenskega naroda. V Državnem zboru smo zato ob 25-letnici samostojne RS želeli še poseben pomen in pozornost nameniti tudi delu slovenskega naroda, ki živi izven meja matične domovine, a je kljub temu z njo na različne načine neločljivo povezan.”

Slavnostna seja se je zaključila z nastopom posameznih skupin , mi pa smo se vrnili v Porabje. Sama sem bila ponosna na naše mlade, ki so se vztrajno pripravljali na ta nastop in so odlično zastopali celotno Porabje in to kljub temu, da naše društvo nima lastne kulturne skupine.