»V ta register so nas sprejeli, ker to šego izvajamo v izvirnem času, za pusta, in v izvirnem okolju v Porabju, z izvirnim namenom. To je, da mladino spodbujamo k temu, da se poročajo in imajo otroke. To je za nas v Porabju zelo pomembno, kot je pomembno, da svoje otroke naučijo slovensko.«

Pomemben je bor, ki ga posekajo že dan prej, ga okrasijo, vaški fantje in gasilci pa nanj pazijo celo noč, pojasnjuje v pogovoru s Silvo Eöry etnologinja Marija Kozar Mukič.

»Če bi prišel kdo iz sosednje vasi in poškodoval bor, bi tako vzel nedolžnost nevesti in borovo gostüvanje bi odpadlo. Mi to jemljemo zelo resno.«

Varovanje bor nato prevzamejo vragi in Lucifer, ki imajo v Porabju pozitivno vlogo. Na svatbi sodelujeta tudi skupina svatov, oblečeni, kot bi šli na pravo poroko, ženin, nevesta in družice, pa uradna oseba, župan, občinski sluga in duhovnik, poleg njih pa so se spremljevalna skupina, našemljenci, ki zabavajo svate, tu sta tudi tradicionalna porabska pustna lika Fašenek in Lenka, lahko jih je tudi več, vsi pa z veliko hrupa odganjajo zimo.

Županja Sakalovcev Valerija Rogan, ki se je prelevila v žandarko, je skrbela, da se nikomur ni nič zgodilo, da ne bi ukradli ženina ali nevesto, ali posekali bor. Priznava, da je priprava borovega ženitovanja za Sakalovce velik zalogaj.

»Zelo ponosni smo, da smo dobili to nalogo in zelo sem zadovoljna, saj sodeluje polovica vas. Vsi našemljenci so iz naše vas, 22 parov vleče bor, tudi nevesta je doma iz Sakalovcev, čeprav zdaj živi v Monoštru, tudi ženin je domačin, dejaven v folklorni skupini. Sodeluje tudi 50 članov porabskih slovenskih upokojencev.«

Čarovnice oziroma čaralice, kot jim pravijo v Porabju, so med svati neuspešno iskale mladega fanta. Po skoraj teh urah se je svatovska povorka ustavila v središču Sakalovcev, kjer je duhovnik na šaljivi način poročil Lino in Vendela, nato pa so se svatje veselili in plesali še dolgo v noč.

Foto: Silva Eöry