Kako sveti Martin povezuje zamejske Slovence z matico? V preteklih 13 letih so sombotelski Slovenci obiskali Martinove cerkve na slikovitem Bledu in v Bohinju, v pivovarniškem Laškem in vojnem Doberdobu v Italiji. Romali so po prekmurskem odseku evropske Martinove kulturne poti v Domanjševcih, Kobilju in Martjancih, pot so pa nadaljevali v štajerskih Zgornji Hajdini, Vurberku in Zlakovi pri Zrečah. Martinove cerkve so odkrili tudi v Šmartnem ob Paki, v Brdih in na Pohorju. Primorski zrak jih je privabil v Sečovlje, Sežano in Brkine, nista pa smela izostati dolenjska Dobrepolje in Podzemelj.

Na območju Slovenije se dviguje kar 80 cerkva svetnika, ki je delil svoj plašč z beračem-Kristusom, in je obenem zavetnik vinogradništva. Slovenci iz Sombotela na vsakoletnih romanjih ob verskih spomenikih obiščejo tudi kulturne znamenitosti dane okolice. Pri tem jim je dolga leta pomagal Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ob Slovencih so se na božje poti odpravljali tudi njihovi družinski člani Madžari, tako so potovanja pomenila širšo promocijo Slovenije med večinskim prebivalstvom v zamejstvu.

Letos so se sombotelski romarji na slovenskem Koroškem udeležili svete maše v naselju Šmartno pri Slovenj Gradcu. S pomočjo drugega prispevka tokratnih Slovenskih utrinkov lahko spoznate cerkev v tem naselju ter versko življenje župljanov.

V Martinovem jubilejnem letu 2016 pričakujejo v mestu Sombotel, rojstnem kraju svetnika, večje število romarjev. Praznično obdobje so odprli božjepotniki Prijateljev Svete Dežele, ki jih je na sredini novembra prišlo kar 140 iz slovenskih krajev od Nove Gorice do Murske Sobote.

Dušan Mukič