Slovenski minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc. Foto: Borut Zivulovic/BOBO
Slovenski minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc. Foto: Borut Zivulovic/BOBO

V zvezi z „Novicami“ iščejo dogovor z avstrijsko vlado

Glede položaja slovenske narodne skupnosti na Koroškem je slovenski minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc izpostavil, da se je uspelo obdržati glasbeno šolo, medtem ko so vse večje težave s časopisom Novice. Tu se skušajo za ustrezno financiranje dogovoriti z avstrijsko vlado v okviru njihovih lastnih obveznosti v skladu z avstrijsko državno pogodbo, je povedal Žmavc.

„Okrepiti črpanje evropskih sredstev“

Hkrati je sicer opozoril tudi na gospodarsko krizo na Koroškem zaradi afere banke Hypo, ki je po Žmavčevih besedah močno prizadela tudi slovenska društva in organizacije. Sicer pa namerava slovenska vlada zlasti v letu 2018 okrepiti črpanje evropskih sredstev tudi za čezmejne razvojne projekte, kjer bi bila manjšina, kot je dejal Žmavc, „tista prava dodana vrednost v teh kriznih časih“. Ko odpiramo meje, se po besedah ministra „za pol milijona zamejcev povečuje tudi Slovenija“. „Manjšina postaja most za sodelovanje med državama,“ je poudaril.

Uvodoma opozoril na znižanje sredstev v zadnjih letih

Žmavc je uvodoma opozoril na precejšnje znižanje, ki ga je bilo deležno njegovo področje leta 2014 in potem v letu 2015. Zdaj so uspeli proračunska sredstva znova zvišati in bodo v letu 2017 znašala 8,5 milijona evrov, v letu 2018 pa 8,48 milijona. Glede na leto 2015 to pomeni 5,44-odstotno zvišanje oz. 5,22-odstotno v letu 2018, je razložil. Je sicer le predlog, ki ga mora sprejeti v doglednem času tudi Državni zbor RS, je še dejal minister, ki pa izhaja iz tega, da bo dejansko prišlo do zvišanja sredstev.

Pojasnil je, da so imeli v njegovem uradu v letu 2015 velike probleme s financiranjem okoli 300 društev, ki so v njihovi pristojnosti. Najbolj so zmanjšali sredstva zamejcem v Italiji - s 3,4 milijona evrov so jih leta 2015 skrčili na 2,7 milijona, 2016 pa so jih nekoliko popravili na 2,99 milijona evrov. V predlogih za leti 2017 in 2018 te vrednosti ohranjajo, je razložil minister. So pa zato že pred leti nekoliko povečali sredstva za Porabje.

Poslanci proračunske predloge pozdravili

Zlasti predstavnik madžarske narodne skupnosti v DZ Laszlo Göncz je izrazil zadovoljstvo, da so se sredstva spet zvišala. Razvojni trendi so po njegovih ocenah pozitivni, zlasti v Porabju, kjer so zaostanki zaradi zanemarjanja v 90. letih prejšnjega stoletja veliki.

Zadovoljstvo je nad načrti izrazila tudi Anita Koleša (SMC), pozitivno pa je načrte vlade na tem področju ocenil tudi Danijel Krivec (SDS). Kot je dejal, je povečanje sredstev pozitiven signal, zlasti zamejcem. Opozoril je sicer, da je morda že zamujen čas za vplivanje na načrtovano reformo javne in regionalne uprave v Italiji, enako pa tudi čas za pripravo ustreznih čezmejnih kohezijskih projektov, ker da so tudi „sosedje precej pasivni“.

Krivec je predlagal tudi „terensko“ sejo komisije, po možnosti v Porabju, pri čemer ga je minister podprl, enako pa je idejo podprla tudi Marija Bačič (SD). Pohvalila je tudi manjšinsko politiko in izpostavila, da se to kaže tudi v tem, da vse več madžarskih staršev pošilja svoje otroke tudi v slovenske vrtce.

Ministra je podprla tudi Violeta Tomić (ZL), a ga je po drugi strani kot člana vlade kritizirala načelno zaradi proračuna v celoti, ki po mnenju ZL ni dovolj ambiciozen na dohodkovnem področju. Obdavčitve kapitala so po njihovem mnenju prenizke, pomoč brezposelnim se zmanjšuje bolj kot stopnja brezposelnosti, problema revščine pa se proračun sploh ne dotika, je poudarila Tomićeva. Žmavc je izrazil razumevanje in napovedal večja prizadevanja tudi na tem področju.


Več na slovenci.orf.at