Sveženj zakonov je v skupščino vložila vlada koalicije Demos, zmagovalca prvih večstrankarskih volitev, ki so potekale aprila 1990. Med pomembne zakone, začeli so veljati dan pred osamosvojitvijo, so sodili zakoni, ki so urejali monetarni sistem nove države in njegove ustanove, zakon o deviznem poslovanju, zakon o Banki Slovenije, zakon o bankah in hranilnicah, zakon o Agenciji RS za zavarovanje vlog v bankah in hranilnicah ter zakon o predsanaciji, sanaciji in stečaju in likvidaciji bank in hranilnic.

Prav tako so bili pomembni zakoni, s katerimi je Slovenija uredila nadzor nad mejami in carino, in sicer z zakonom o nadzoru državne meje, zakonom o zunanjih zadevah, zakonom o carinski službi in zakonom o potnih listinah državljanov RS.

Zakona, ki sta povzročila izbris 25.000 ljudi
Med zakoni pa sta bila tudi dva, ki sta pustila negativne posledice, ki jih Slovenija občuti še danes, zakon o državljanstvu RS in zakon o tujcih. Določala sta, da se državljane drugih jugoslovanskih republik, ki so živeli v Sloveniji, a si statusa niso uredili v določenem roku, prenese iz registra stalnega prebivalstva v evidenco tujcev, s čimer so izgubili številne pravice.

Zaradi takšne določbe, ki so ji nasprotovali predvsem v LDS-u, je bilo iz registra stalnih prebivalcev izbrisanih več kot 25.000 posameznikov, zaradi česar mora Slovenija danes izplačevati odškodnine.

Najbolj ključni dokumenti sprejeti tik pred osamosvojitvijo
Tri najbolj ključne osamosvojitvene dokumente, temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti RS-ja, ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS-ja in Deklaracijo o neodvisnosti, je slovenska skupščina sprejela 25. junija 1991, dan preden je Slovenija razglasila samostojnost.