Borut Pahor se je rodil 2. novembra 1963 v Postojni, je edini otrok učitelja Franka in šivilje Ivice. Mladost je preživel v Šempetru pri Novi Gorici. Za politično kariero se je odločil zelo zgodaj - kot dijak na novogoriški gimnaziji, kjer je sodeloval v vodstvu gimnazijske Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS) in tako postal tudi potencialni kandidat za člana Zveze komunistov Slovenije (ZKS).
Z delovanjem v ZSMS-ju je nadaljeval na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (FSPN), kamor se je vpisal leta 1982. V tretjem in četrtem letniku je vodil fakultetni ZSMS, pozneje pa je le vstopil v ZKS. V šolskem letu 1986/87 je kandidiral v predsedstvo Univerzitetne konference ZSMS-ja, vendar je bila njegova kandidatura neuspešna.
Bolj profesor kot politik
Pahor je leta 1987 diplomiral s temo Prizadevanja neuvrščenih za mirno reševanje sporov med članicami gibanja, za kar je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada in Zoretovo nagrado. Njegov mentor pri diplomski nalogi je bil diplomat in nekdanji predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič, ki je menda v Pahorju bolj kot politika videl prihodnjega univerzitetnega profesorja najvišjega ranga, ker je veljal za odličnega govorca.
Med študijem se je preživljal tudi kot maneken, vendar je najvišjo nagrado na modnem področju prejel precej pozneje, 27. novembra 1998, ko so mu podelili strokovnega viktorja za najelegantneje oblečeno medijsko osebnost v letu 1997.
Najmlajši član CK-ja ZKS-a
Pahor je svojo politično dejavno pot nadaljeval po diplomi, ko je dobil pripravništvo v centralnem komiteju ZKS-a in pozneje postal njegov strokovni sodelavec. Leta 1989 je prevzel vodenje novonastale skupine mlajših komunistov, predhodnice Demokratičnega foruma, podmladka ZKS-a. S 26 leti je postal najmlajši član CK-ja ZKS-a in član njegovega predsedstva. Kot delegat CK-ja ZKS-a je sodeloval na zadnjem kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, ki ga je slovenska delegacija predčasno zapustila.
Skupščinski poslanec leta 1990
Na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 je bil izvoljen za poslanca družbenopolitičnega zbora republiške skupščine, potem ko je kandidiral na listi stranke prenovljenih komunistov oziroma ZKS-SDP (Stranka demokratične prenove). Stranka se je nato leta 1993 preimenovala v Združeno listo socialnih demokratov, Pahor pa je ostal njen državnozborski poslanec vse do leta 2004. Med letoma 1996 in 1997 je bil podpredsednik državnega zbora (DZ), v mandatu 2000-2004 pa predsednik DZ-ja.
Na prvih slovenskih volitvah v Evropski parlament leta 2004 je bil izvoljen in postal je eden izmed sedmerice slovenskih evropskih poslancev. Funkcijo poslanca Evropskega parlamenta je želel prekiniti leta 2007, saj je nameraval kandidirati za predsednika republike in je tudi tedaj veljal za najresnejšega kandidata. Na prigovarjanje strankarskih kolegov, da naj raje vodi SD k zmagi na državnozborskih volitvah 2008, se je odrekel predsedniški kandidaturi.
Leta 2008 je nato SD res zmagal na državnozborskih volitvah, Borut Pahor pa je postal predsednik vlade. Njegova vlada velja za eno manj uspešnih v kratki slovenski parlamentarni zgodovini, saj so bile po padcu vlade leta 2011 v Sloveniji izvedene prve predčasne volitve v DZ, na katerih je bil Pahor znova izvoljen za poslanca SD-ja.
Vse do tedaj je bil Pahor eden najpomembnejših članov svoje stranke. Leta 1993 je postal podpredsednik stranke, po slabem rezultatu ZLSD-ja na volitvah 1996 (z devetimi odstotki glasov je bil šele na petem mestu) je bil na 3. kongresu ZLSD-ja leta 1997 izvoljen za predsednika stranke. Pod njegovim vodstvom se je ZLSD leta 2005 znova preimenoval, tokrat v Socialne demokrate (SD). Strankarski predsednik je ostal vse do junija 2012, ko ga je na čelu stranke po tesnem izidu glasovanja zamenjal Igor Lukšič, ki je dobil 190 glasov delegatov, Pahor pa deset manj.
Od predsednika stranke do predsednika republike
Kljub temu je Pahor na omenjenem kongresu napovedal kandidaturo za predsednika republike. Sredi junija je predsedstvo SD-ja podprlo predlog, da se Borut Pahor evidentira za kandidata. Čeprav so nekateri člani SD-ja izražali podporo tedanjemu predsedniku republike Danilu Türku, ki ga je stranka podprla na predsedniških volitvah leta 2007.
Danilo Türk je na predsedniških volitvah veljal za favorita, toda Pahorju je s precej samopromocijsko volilno kampanjo uspelo prepričati več volivcev. V prvem krogu je Pahor zbral skoraj 40 odstotkov glasov, Türk pa nekaj manj kot 36. V drugem krogu, v neposrednem volilnem spopadu, pa je Pahor dodobra porazil svojega predhodnika na predsedniškem položaju in osvojil glasove kar 67,44 odstotka volivcev, ki so se prvo decembrsko nedeljo leta 2012 udeležili predsedniških volitev.
Pahorjev petletni mandat je minil brez večjih pretresov in niti ni bil deležen večjih pritiskov z obeh polov slovenske politike. Pahor je večinoma nadaljeval samopromocijo in nastopaštvo, tako da je njegovih predsedniških pet let minilo, kot da bi šlo za novo predsedniško kandidaturo. Kljub temu mu pripisujejo veliko možnosti, da bo svoje predsednikovanje podaljšal za pet let.
