Ponedeljek je namenjen analizi prvega kroga nedeljskih predsedniških volitev. Za koga so glasovali volivci v Murski Soboti in Kopru? Kdo je najbolj prepričal mlade, kdo upokojence? MMC-jev novinar Slavko Jerič je iskal odgovore z Andražem Zorkom iz Valicona.

Številne javnomnenjske ankete, opravljene tik pred volitvami, so napovedovale, da bo Borut Pahor že v prvem krogu dobil dovolj glasov za zmago v prvem krogu. Toda Andraž Zorko pravi, da je že pred volitvami opozarjal, da zmaga Pahorja v prvem krogu ni povsem gotovo dejstvo. "Izkazalo se je, da sem imel prav. Moje lastne meritve pri Pahorju niso kazale več kot 50 odstotkov," pravi Zorko.

Pahor je imel najmanj zanesljive volivce
Kje tiči vzrok? "Pahor je imel veliko podporo med najmlajšimi volivci, ki pa so najmanj zanesljivi volivci. Šarec pa je imel podporo med bolj zanesljivimi starejšimi voditelji," je pojasnil Zorko in dodal, da je ravno zato Šarec dobil večjo podporo, kot se je pričakovalo.

Tokratne predsedniške volitve je zaznamovala tudi izjemno nizka volilna udeležba. Vendar Slovenija, če jo primerjamo z drugimi srednje- in vzhodnoevropskimi državami, ni neka izjema, meni Zorko.

Udeležba je v mladih demokracijah nekdanjega vzhodnega bloka nižja, saj ni takšne tradicije, kot jo imajo stare demokracije, kot sta Francija, Nemčija. Poleg tega je v Sloveniji po njegovih besedah zaupanje v politični sistem na najnižji točki. Presegel bi ga morda le neki dogodek, ki bi ljudje mobiliziral, da bi množičneje odšli na volišča.

Volilna udeležba je bila bistveno višja v prelomnih devetdesetih letih, ko je potekal proces osamosvajanja. "Šlo je za navdušenje tedanje generacije, da lahko voli. Tega navdušenja pa starejše generacije niso znale prenesti na mlajše generacije," pravi Zorko. Poleg tega je v Sloveniji tudi naraslo število volivcev. Iz poldrugega milijona v devetdesetih letih, se je to število povečalo na 1,7 milijona.

Umazane kampanje skorajda ni
Zorko ocenjuje, da pri nas umazane kampanje praktično ni. "Morda je tista novica o tem, da Šarec prihaja iz rejniške družine, šla v tej smeri, a glede na to, kako hitro se je to končalo, sklepam, da so hitro ugotovili tisti, ki so to lansirali, da to ne bo prineslo nobene koristi. Razen če je bilo to načrtovano, da bi zbudilo simpatije z njim. V Sloveniji negativna kampanja nikoli ni imela dobrih učinkov za tistega, ki jo je lansiral. Razen če je posredi denar. Vse ostalo je tako, da se Slovenci raje postavijo v vlogo žrtve, simpatizirajo z njo."

V letošnji kampanji je bil opazen tudi spremenjen nagovor volivcev, TV-oglasov ni bil, oglasnih plakatov je bilo občutno manj kot v prejšnjih kampanjah. Kot pravi Zorko, se je vse preselilo v digitalno okolje, ki je cenejše in ob pravilni uporabi tudi učinkovitejše.

Pričakuje razmerje 63:37 odstotkov
Zorko se je zazrl še v drugi krog, v katerem pričakuje še nižjo volilno udeležbo, okrog 38 odstotkov. "Če izhajam iz podatkov, ki so danes znani, bo udeležba v drugem krogu pod 700.000, predvidevam, da bo okrog 650–660 tisoč, razmerje oddanih glasov pa bo 63:37 odstotkov za Pahorja. V teh tednih pa se lahko vseeno kaj spremeni," ostaja previden.