Delova anketa je tudi ugotovila, da bi v starostni skupini nad 65 let skoraj polovica volivcev izbrala Marjana Šarca in slaba tretjina Boruta Pahorja. Pahor bi bil boljši predsednik za naslednje skupine volivcev: skoraj vsi podporniki DeSUS-a, ki so sodelovali v anketi, so izbrali njega, prav tako 60 odstotkov anketirancev s predznakom SD-ja, poleg tega izstopajo še anketiranci iz Prekmurja in Podravja.

Ob vprašanju, ali je rekordno nizka udeležba v prvem volilnem krogu razlog za zaskrbljenost, se javnost razdeli na dva pola: en del je zaradi nizke volilne udeležbe zaskrbljen (48 odstotkov), drugi ne (47 odstotkov). Dobra tretjina vprašanih je slabšo volilno udeležbo pripisala slabi izbiri med predsedniškimi kandidati.

Približno toliko jih pravi, da se ljudje niso odpravili na volišča, ker menijo, da funkcija predsednika republike ni pomembna, dobra petina pa predvideva, da številni tega niso storili zato, ker so bili prepričani, da bo Pahor zmagal že v prvem krogu. Slabemu vremenu je krivdo za šibek volilni odziv pripisalo le pet odstotkov anketirancev.

Anketa je tudi preverila, kako volilno telo dojema funkcijo predsednika republike - je pomembna ali ne. Glede na to, da je za več kot dve tretjini vprašanih to pomembna funkcija, je iz rezultatov ankete mogoče sklepati, da bo zaradi tega v drugem krogu volilna udeležba nekaj višja.

Le dobra desetina sodelujočih v tokratni anketi Dela je izjavila, da jih je razplet prvega kroga predsedniških volitev presenetil. Da se bosta v drugem krogu pomerila Pahor in Šarec, je povsem v skladu s pričakovanji več kot 80 odstotkov anketirancev.