Lara, Jure, Eva, Tilen, Špela, Lev, Tjaša, Suzana in Andraž se bodo v okviru MMC-jevega dogodka Grem volit! pogovorili s kandidati za predsednika države in jih v živo povprašali o vsem, kar v zvezi s politiko, političnim odločanjem in "vedenjem" zanima mlade.

Kdaj si zrel?
Kdaj si zrel za politično odločanje, pa smo jih povprašali na MMC-ju. Morda ne ravno pri 16 letih, v odzivu na pobudo ene od kandidatk za prestižno funkcijo razmišljajo mladi. "Pri 16 letih si morda še preveč vodljiv, prehitro verjameš nekim drugim idealom in preprosto nimaš časa in izkušenj, da bi oblikoval lastno mnenje in stališče," pravi 22-letni Tilen in dodaja, da "hitro skočiš na neki vagon in slediš že obstoječim tokovom".

Mnenja mladih pa so različna, poudarja 23-letni Lev, saj so nekateri samostojni že pri 16 letih, drugi pa so nezreli pri 30. "Moje mnenje je, da je naš limit, 18 let, čisto v redu, čisto na mestu," meni Lev, a dodaja, da lahko zase reče, da je "politično dozorel" šele z vstopom v 20. leta.

Tudi Eva, 22 let, meje ne bi premikala, saj, kot je dejala, mladim tudi pri 18 letih pogosto manjka odločnosti in so bolj dovzetni za vplive drugih, to pa pomeni, da bi se morda v resnici odločali drugače. Podobno razmišlja tudi Tjaša, 22 let, ki pravi: "Zrel si, ko lahko nepristransko poslušaš vsa politična mnenja, vse politične glasove, tudi najbolj skrajne, in se potem po celotnem pregledu odločiš, kakšno je tvoje mnenje."

Težave mladih – nihče ne posluša
Da se mladi pogosto ne čutijo "videne in slišane", kažejo razmišljanja o tem, kaj lahko predsednik države naredi za mlade. Ker se zavedajo predvsem reprezentativnosti predsedniške funkcije, nimajo nerealnih pričakovanj, največkrat pa je njihov odgovor, da bi moral predsednik države predvsem "poslušati" mlade in potem opozarjati in predlagati spremembe.

Tako razmišlja tudi 18-letni Andraž, ki pravi, da bi bil lahko predsednik "glas mladih na vrhu slovenske politike, ki lahko predlaga, kako bi stanje na tem področju izboljšali". Špela, 22 let, je navedla konkretno situacijo, pogostost študijskih izmenjav v drugih državah, in dejala, da če je država dobro predstavljena v političnih vodah, so tudi študenti iz Slovenije dobro, drugače in lepše sprejeti.

Pa vendar, čeprav vedo, da je funkcija predsednika države predvsem v njegovi reprezentativnosti, je, tako kot je dejal 22-letni Jure, pomembno, da zna predsednik države "v pomembnih situacijah jasno in glasno izraziti svoje stališče in je pripravljen prisluhniti problemom svojih državljanov". In kot ga dopolnjuje 22-letna Lara: "Pravi predsednik je sposoben postaviti demokratične, globalne, konstitucijske in humane interese države in njenih državljanov pred svoje lastne interese." In še stališče 22-letne Suzane: "Pravi predsednik države je tisti, ki spoštuje VSE državljane republike enako."

Tako torej razmišljajo mladi, ki spadajo v skupino volivcev, ki bodo letos prvič imeli pravico oddati glas za kandidata, za katerega menijo, da bi bil najprimernejši, da postane obraz države v naslednjem mandatu. So del volilnega telesa, ki se, glede na raziskave, nerad udeležuje volitev. Podatki raziskave Politikon iz leta 2014, ki jo je vzorcu 5.759 ljudi opravil Valicon, namreč kažejo, da se je takratnih parlamentarnih volitev v skupini mladih (od 18 do 34 let) udeležilo le okoli 41 odstotkov.