Z nedeljskim drugim krogom se bodo končale predsedniške volitve, na katerih je sodelovalo devet kandidatov, med katerimi je bilo prvič večje število žensk. Njihove volilne kampanje pa niso minile povsem brez nepravilnosti.

Večina predsedniških kandidatov in kandidatk se je v svoji volilni kampanji skušala promovirati tudi s številnimi plakati, ki so jih razobesili po vsej Sloveniji. Nevladna organizacija, ki se bojuje proti korupciji Transparency International (TI) Slovenia, pa ugotovlja, da kandidati za predsednika države oz. vodje njihovih kampanj večkrat ne spoštujejo volilne zakonodaje.

"TI Slovenia tokratnih volitev podrobneje ne spremlja, a je ob naključnih poteh po Ljubljani v zadnjem tednu mogoče opaziti več plakatov, povezanih s kampanjo, velika večina pa ne ustreza zahtevam 7. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji, predvsem nimajo zaporednih številk. Ker spremembe veljajo od konca leta 2013 in tako niso nove, je nesprejemljivo, da organizatorji volilnih kampanj še vedno ne upoštevajo veljavnih predpisov. Pravzaprav je zakonu ustrezal le eden od desetih plakatov," so zapisali na svoji spletni strani.

Zaradi svojih ugotovitev, da prihaja do kršitev volilne zakonodaje, so tudi podali več prijav na Inšpektorat za notranje zadeve (IRSNZ) in izrazili pričakovanje, da bo ta skladno z zakonodajo ukrepal. Čeprav ima TI Slovenia precej slabe izkušnje z nadzorom inšpektorjev, ki nadzorujejo potek volilnih kampanj in volitev.

"Žal izkušnje iz leta 2014, ko je TI Slovenia nadzoroval kampanje v okviru lokalnih volitev v petih občinah, kažejo, da IRSNZ kljub številnim prijavam skorajda ni izrekal kazni za to početje in je nezadostno izvajal nadzor nad skladnostjo volilnega materiala z zakonodajo, čeprav so bile kršitve že takrat zelo pogoste. To pa povečuje korupcijska tveganja pri poteku volitev, predvsem pa onemogoča civilni nadzor nad porabo sredstev v času volilne kampanje," so še zapisali.

Inšpektorji tokrat ugotovili pet kršitev
Na inšpektoratu za notranje zadeve (IRSNZ) so za MMC pojasnili, da so v času tokratne predsedniške kampanje uvedli pet postopkov po zakonu o prekrških, ki so povezani s kršitvijo 7. člena Zakona o volilni kampanji. Le-ta določa, da "v biltenih, katalogih ali drugih nosilcih objavljanja informacij, plakatih, prospektih in transparentih ter videostraneh brez žive slike ter v telekomunikacijskih sporočilih, ki vsebujejo oglaševalske vsebine za volilno kampanjo, mora biti naveden naročnik take vsebine. Na plakatih pa mora biti navedena tudi njihova zaporedna številka." Vsi postopki pa še potekajo.

Volilni molk na spletu ali pač ne
V TI Slovenia tudi opozorjajo, da inšpektorji z MNZ-ja vršijo nadzor dogajanja na družbenih omrežjih. Čeprav je glede spremljanja volilnega molka na družbenih omrežjih od zadnjih volitev prišlo do svojevrstnega zasuka.

Mariborčan Saša Pelko je namreč na zadnjih lokalnih volitvah v Mariboru v času volilnega molka na svojem profilu na Facebooku objavil povezavo do intervjuja z Andrejem Fištravcem, kandidatom za mariborskega župana. Zaradi tega so mu inšpektorji izrekli globo zaradi kršitve volilnega molka, kazen je pozneje potrdilo tudi mariborsko okrajno sodišče.

Vrhovno sodišče pa je, kot je pred dobrim letom poročal STA, nato ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti in izpodbijano odločbo o prekršku ter sodbo spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper kršilca ustavilo.

V sodbi so vrhovni sodniki opozorili, da so kaznovalne določbe zakona o volilni in referendumski kampanji namenjene zgolj organizatorjem volilne kampanje in z njimi povezanim fizičnim osebam, ne pa posameznim fizičnim osebam, ki niso del organizatorja volilne kampanje.

"Vsaka izjava o trenutnih družbenih oziroma lokalnih razmerah, četudi kritična, še ne pomeni propagande v volilne namene, prav tako pa volilne propagande ne predstavljajo posamične objave takšnih izjav v časopisnih oziroma družbenih omrežjih," je bilo zapisano v obrazložitvi sodbe vrhovnega sodišča.

Pravnik Jurij Toplak je tedaj opozoril, da je vrhovno sodišče premaknilo mejo med dovoljenim in prepovedanim v času volilnega molka. Tako izmenjava mnenj, polemika in običajni pogovor niso več prepovedani. Nasprotno pa so prepovedani oglasi in neposredno nagovarjanje.

Toda na MNZ-ju so glede tega še vedno drugačnega mnenja. Kot pojasnjujejo, je vrhovno sodišče postopek zoper kršilca S. P. ustavilo, ker v odločbi IRSNZ ni bilo zadoščeno zahtevam po konkretizaciji izreka. "Iz navedenega je razvidno, da se o pristojnosti ukrepanja IRSNZ-ja ter nad nadzorom zaključka volilne kampanje tudi v primeru družabnih omrežij Vrhovno sodišče sploh ni opredeljevalo," pravijo na MNZ-ju.

Malo kazni zaradi kršitev
Po podatkih IRSNZ-ja na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 ni bilo izrečenih nobenih sankcij. Na lokalnih volitvah leta 2014 je bilo izdanih 16 odločb, od tega so izrekli 11 glob (sedemkrat za nepravilno označene plakate - 7. člen, dvakrat za kršitev volilnega molka na družbenem omrežju, enkrat za uničevanje plakatov, v enem primeru pa član komisije ni obveščal o sorodstvenem razmerju z enim od kandidatov) ter pet opominov (dvakrat nepravilno označevanje plakatov in po enkrat uničevanje plakatov, neprijava shoda in neobveščanje o sorodstvenem razmerju). Na prejšnjih predsedniških volitvah leta 2012 pa je bila izdana ena globa za kršitev volilnega molka na družbenem omrežju.

Zakon o volilni kampanji za kršitve, povezane z drugim odstavkom 7. člena Zakona za organizatorje volilne kampanje, predvideva globo od 700 do 2500 evrov, za odgovorne oseba pa globa znaša od 150 do 400 evrov.

Za kršitve volilnega molka so predvidene globe od 700 do 3000 evrov za organizatorja volilne kampanje, od 150 do 600 evrov za odgovorno osebo organizatorja volilne kampanje in od 150 do 400 evrov za posameznika.