Borut Pahor in Marjan Šarec sta imela še zadnjič možnost pojasniti, kakšne so v resnici razlike med njima, in volivce prepričati, zakaj bi bil prav eden ali drugi prava izbira.

"Mislim, da sem že kar veliko povedal in da bom danes videl, česa še nisem," je ob prihodu v studio povedal Marjan Šarec. Borut Pahor pa je uvodoma dejal, da je politično nepristranski, saj predsednik republike "predstavlja vse in je z vsemi, tudi s tistimi, ki se z njim ne strinjajo, dolžen sodelovati."

Ali lahko predsednik "pozdravi" zdravstveni sistem?
Prva tema soočenja je bila kriza zdravstvenega sistema. Pahor je ob tem dejal, da je tudi eden izmed staršev na Facebooku poudaril, da je bil prav predsednik republike eden redkih, ki jim je prisluhnil. Ob tem je poudaril, da je kot predsednik republike na začetku svojega mandata sodeloval pri pogajanjih o zdravstvenih reformah, pozneje pa za njegovo sodelovanje ni bilo več politične volje. Opozoril je, da je v preteklosti že dejal, da je problem nezdravega zdravstvenega sistema večji od bančnih lukenj.

Marjan Šarec je o zadnjih dogodkih na ljubljanski otroški kirurgiji povedal, da glede na dejstvo, da ni bilo še nič rešeno, ni bilo preveč povedanega. "Problematika kaže na popolno odsotnost vodenja," je dejal, to pa se kaže na dogodkih po državi, saj je vse razpršeno po raznih svetih in zavodih.

"Sam bi povzdignil glas in povedal, da to ne vodi nikamor. Očitno je to treba storiti bolj intenzivno," je odgovoril na vprašanje, da je tako reagiral predsednik Pahor. Sam bi tudi sodeloval pri usklajevanju zdravstvene reforme. "To so zgodbe, ki se vlečejo leta in leta, in vse se le nalaga," je dejal.

Težave v zdravstvu je občutil tudi na lastni koži. Povedal je, da je bil tudi sam teden dni v UKC Ljubljana: "Osebje se trudi in daje vse od sebe. Kot pravijo, je največji problem v organizaciji, da se kupuje prek posrednikov in preplačuje."

Pahor naklonjen privatizaciji, Šarec manj
Na vprašanje o zaprtju trgovin ob nedeljah je Pahor odgovoril, da je bila že izražena volja ljudstva glede zaprtja in da bi jo bilo treba upoštevati, lahko pa zakonodajalec ponovno preveri voljo ljudstva. Šarec je glede financiranja zasebnih šol povedal, da je treba vse sodbe spoštovati, in če je ustavno sodišče reklo, da moramo to uresničiti, moramo uresničiti, če hočemo dati signal, da spoštujemo sodišča. Poleg tega pa je tudi za nedeljsko zaprtje trgovin, saj je bilo tako že odločeno na referendumu.

Na vprašanje, ali bi država morala odkupiti Mercator, Pahor odgovarja, da bi bila ta odločitev tvegana in emocionalna. Šarec pa je razložil, da bi bil za odkup Mercatorja, če bi bila cena primerna in če bi bil na voljo denar. Največje banke NLB-ja pa trenutno ne bi prodal. Pahor je poudaril, da je največja težava v Sloveniji šibka kultura korporativnega upravljanja, saj država ne omogoča neodvisnega upravljanja državnih podjetij, kar je Pahor, kot je dejal, že poskušal spremeniti kot predsednik vlade, a ni bil vselej uspešen.

Višja davčna kultura
Pretekli teden so bili razkriti tudi t. i. rajski dokumenti, računi bogatašev v davčnih oazah. To pove, kako je država šibka pri izterjavi davkov in atributih, ki bi jim ima, da funkcionira, je o skrivanju denarja dejal. Ljudje ne plačujejo, ker jim je to omogočeno. Država bi po njegovem mnenju morala najti prave načine. Ponazoril je s primerom: "Ljudje v Avstriji vozijo počasi, pri nas pa divjajo."

Na področju davčne kulture si Pahor želi izboljšanja, deloma so po njegovem mnenju k temu prispevale davčne blagajne, deloma pa prispeva tudi zaostritev zakonodaje. Slovenija sicer še ni na ravni visoke davčne kulture, kot jo ima Nizozemska, poudarja Pahor, a dodaja, da se bomo počasi odlepili od dna, na katerem smo bili pred leti.

O nizki volilni udeležbi
"Vera mi nalaga, da sem proti. Vendar, ko sem videl umirati svojce, sem imel drugačen pomislek glede tega, tako da moj odgovor ni enoznačen," je Šarec izrazil svoje mnenje o evtanaziji. Medtem je Pahor poudaril, da se zavzema za široko razpravo o tej temi, ne bi pa s to temo silil kot bistveno.

Na vprašanje o upanju za izboljšanje nizke volilne udeležbe v prvem krogu Pahor odgovarja, da se trudi nagovoriti volivce, ki so ga že volili, in tudi volivce, ki so v prvem krogu obkrožili koga drugega. Sicer pa je Pahor dejal, da je ob svoji prvi izvolitvi vse tedanje sodelavce predsednika povabil k nadaljnjemu sodelovanju, za kar se je odločil svetovalec za področje obrambe, s katerim še danes dobro sodelujeta.

Glede nizke udeležbe na prvem krogu volitev je Šarec dejal, da bodo ljudje prihajali na volišča, ko bodo bolj zaupali v politiko. Svoje kampanje pa v zadnjih tednih zaradi tega ni spreminjal. Vendar meni, da bo prišel kakšen volivec več na volišče, ker je prej menil, da bo vse odločeno v prvem krogu. Koga bo imel v kabinetu, ni želel razkriti.

Napotitev vojakov v Latvijo
Glede na mednarodne misije slovenske vojske je Pahor poudaril, da je v Iraku trenutno največji izziv nastajanje Kurdistana, kar pomeni zapleteno varnostno situacijo tudi za slovenske vojake v Iraku, ki bi jih Pahor, če bi bila njihova varnost ogrožena, poklical nazaj domov. Pahor pa poudarja, da je Kurdistan tudi prvo vprašanje glede Turčije, ki ga bo morala mednarodna javnost nasloviti.

Glede napotitve vojakov v Latvijo Pahor poudarja, da je, čeprav imamo dobre odnose z rusko federacijo, treba razumeti strah baltskih držav pred nevarnostjo. Če nas ti prijatelji pokličejo, da vsaj simbolno pokažemo, da smo pripravljeni podpreti njihovo držo, potem to moramo razumeti.

Oba kandidata za prepoved burk
Glede slovenske misije v iraškem Kurdistanu je Šarec pojasnil, da je predsednik republike vrhovni poveljnik in da bi posredoval. Sam ne bi poslal vojakov v Latvijo, ker tam ne vidi neposredne nevarnosti. Slovenija bi morala po njegovem mnenju tudi podpisati pobudo za prepoved jedrskega orožja, čeprav je članica Nata. "Gre za gesto, da je Slovenija država, ki se prizadeva država za mir, jedrsko orožje pa je grožnja miru."

Na vprašanje, ali bi ratificiral avstrijsko državno pogodbo, je Pahor odgovoril, da v tem trenutku ne, zanjo si je prizadeval v preteklosti, do leta 2001. Šarec pa bi avstrijsko državno pogodbo ratificiral. Oba kandidata sta tudi naklonjena prepovedi burk. Kamniški župan je povedal, da bi priznal Palestino, a usklajeno s slovensko zunanjo politiko. Glede arbitraže pa bi bilo dobro, da bi nam kdo priskočil na pomoč. "Osebno pa ni povsem zadovoljen z razsodbo," je dejal.

Pridružitev francosko-nemškem vlaku?
Glede prihodnosti EU-ja Pahor opozarja, da bo zelo kmalu odprto tudi vprašanje razvrščanja držav znotraj EU-ja, ko bo odprto tudi vprašanje Pariško-berlinske iniciative, ki bo pomenila odločitev za več integracije. To po mnenju Pahorja ni črno-bela odločitev, a bi se odločil za pridružitev Pariško-berlinski iniciativi, ki bo verjetno pomenila tudi fiskalno unijo. Odločati o prenosu suverenosti pa bi po njegovem mnenju morali odločati ljudje. Marjan Šarec v nemško-francoskem vlaku vidi le gospodarsko povezavo. Vendar bi Slovneija morala biti dovolj močna, saj nas bodo sicer vsi obšli: "Gospodarsko moramo biti močni in vsak si nas bo želel imeti zraven."

Vprašanja Pedra Opeke
Kandidatoma je vprašanje postavil tudi misijonar Peter Opeka, ki deluje na Madagaskarju. Pahor je ob tem dejal, da Opeko zelo ceni in da ga je tudi predlagal za Nobelovo nagrado za mir. Je pa Pahor poudaril, da si je v preteklem mandatu tudi sam veliko prizadeval za spravo naroda, kar je potekalo onkraj kamer in instagramov, rezultat pa je prekop žrtev povojnih pobojev in spomenika upanja.

"Solidarnost, enotnost in pomoč sočloveku so temeljne vrednote," ki izginjajo, je ob Opekovem vprašanju opozoril Šarec. Predsednik države mora po njegovih besedah vsak dan s svojimi močmi delovati za blaginjo države. Povedati mora, kateri zakoni so neustrezni.

Štefanec ni prepričal kandidatov
Pahor je poudaril, da je pri imenovanju Borisa Štefaneca na mesto predsednika Komisije za preprečevanje korupcije sprejel odločitev v dobri veri, bi pa ob morebitni Štefanečevi novi kandidaturi sprejel drugačno odločitev. Pahor ni želel komentirati dela komisije, saj bi to pomenil pritisk na delo neodvisne organizacije. Je pa poudaril, da je že večkrat pozval vlado k spremembi zakonodaje na področju KPK-ja.

Šarec je bil zelo kritičen do KPK-ja, saj je ugled komisije v javnosti močno okrnjen. Ljudje so po številnih odstopih postali nezaupljivi. Opozoril je, da je težava tudi v tem, da predsednika KPK-ja predlaga predsednik republike, nato pa ga ne more odstaviti. "To je pot brez povratka" in predsednik bi lahko pri tem imel več pristojnosti.

Kdaj sta se srečala s Kučanom in Janšo?
Glede sodelovanja je Pahor poudaril, da ima redne pogovore tako z Janšo kot tudi z drugimi voditelji političnih strank, ti pogovori pa so zelo naporni. Na vprašanje o pogovorih z Milanom Kučanom Pahor odgovarja, da se srečujeta zgolj na protokolarnih prireditvah, o politiki pa se ne pogovarjata, saj sta si politično preveč različna, predvsem naj bi Kučana motila njegova prizadevanja k spravi in njegovo sodelovanje z Janezom Janšo. Marjan Šarec je povedal, da se je z Janšo srečal leta 2012 na proslavi v Kamniku, s Kučanom pa letos poleti, prav tako na proslavi.

Oba kandidata sta poudarila vrhunske dosežke slovenskega športa, ki se tudi srečuje s težavami pri financiranju. Prav tako sta oba izpostavila pomen kulture in jezika pri ohranjanju naroda, zato bi oba podprla že nekaj let stara prizadevanja za ničelno davčno stopnjo na knjige.