Za predsednika republike za zdaj uradno kandidirajo zdajšnji predsednik republike Borut Pahor, ki se poteguje za nov mandat, kamniški župan Marjan Šarec, ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič kot kandidatka SMC-ja in predsednica NSi-ja Ljudmila Novak. Kandidaturi pa sta v ponedeljek na Državno volilno komisijo (DVK) vložila tudi kandidatka stranke Glas za otroke in družine Angelca Likovič in koprski župan Boris Popovič, ki zdaj čakata še na uradno potrditev.

Drugi morebitni kandidati imajo čas še do vključno srede, saj je namreč še do 27. septembra mogoče zbirati podpise podpore volivcev in vlagati kandidature. Vložitev kandidature napoveduje še Romana Tomc (SDS), ki bo kandidirala s podporo svoje stranke, podpise pa zbira tudi še SLS-ova predstavnica Suzana Lara Kraus.

Seznam mogočih kandidatov se je sicer pred začetkom kampanje precej skrčil - odstop od predsedniške tekme je potrdil veleposlanik v Skopju Milan Jazbec s pojasnilom, da ni zbral dovolj podpisov podpore, igralec Andrej Rozman - Roza pa je pred dnevi priznal, da mu manjka še okoli polovica podpisov.

(Ne)ustreznost ureditve?
Ustavna ureditev predsedniku republike daje predvsem reprezentativne in protokolarne pristojnosti, nekatere pristojnosti, predvsem predlagateljske, pa so zapisane v področni zakonodaji. Po slovenski ustavi predsednik predstavlja Republiko Slovenijo navzven in je vrhovni poveljnik obrambnih sil. Razpisuje volitve v državni zbor, razglaša zakone, imenuje državne funkcionarje, postavi in odpokliče veleposlanike, izdaja listine o ratifikacijah, odloča o pomilostitvah ter podeljuje odlikovanja in častne naslove.

Predlagalno funkcijo mu ustava daje v primeru imenovanja predsednika vlade, ustavnih sodnikov in sodnega sveta. Področna zakonodaja pa te pristojnosti med drugim širi na predlaganje guvernerja in članov sveta Banke Slovenije, varuha človekovih pravic, predsednika Računskega sodišča, informacijskega pooblaščenca ter sodnikov mednarodnih sodišč. Poleg predlagalne ima predsednik v nekaterih primerih tudi imenovalno funkcijo. Tako imenuje predsednika in namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK).

Polemike in razprave o ustreznosti takšne ureditve se sicer tako v stroki kot politiki pojavljajo že vse od sprejetja ustave. Kot je že pred prejšnjimi volitvami pojasnil ustavni pravnik Igor Kaučič, v stroki prevladuje mnenje, da bi predsednik moral dobiti pristojnosti, kot jih imajo v primerljivih parlamentarnih sistemih. Tako bi moral denimo dobiti večjo vlogo pri oblikovanju vlade, razpustu parlamenta in postopkih imenovanja, nekateri pa se zavzemajo tudi za krepitev funkcije pri sopodpisu vladnih aktov.

V spodnji infografiki vas vabimo na sprehod skozi predsedniško funkcijo in zgodovino predsedniških volitev v Sloveniji!