Za župana Kopra kandidirajo: Danijel Sertič (NSi), Aleš Bržan (Lista Aleša Bržana), Alan Medveš (Levica), Zlatko Gombar (Dobra država), Marijan Križman (SD), Nevio Miklavčič (SLS), Marko Brecelj (Akacije), Valter Krmac (Oljka), Olga Franca (Skupina volivcev), Silvano Radin (SDS), Viktor Markežič (SMC), Boris Popovič (Koper je naš) in Gašpar Gašpar Mišič (Skupina volivcev).

Več sodelovanja občanov pri proračunu
Pvi sklop vprašanj se je nanašal na proračun občine in na načrte posameznih kandidatov. Kot primer je bil naveden servitski samostan, ki nezadržno propada, in pomanjkljive prenočitvene zmogljivosti mesta Kopra. Olga Franca (skupina volivcev) je prepričana, da je treba voditi novo politiko, zato se zavzema za participatorni proračun, kjer bi ljudje imeli možnost povedati, katerih investicij si želijo. Nevio Miklavčič (SLS) je aktualnemu županu očital, da si je prisvojil vsa pooblastila in jemlje vasem, vrača pa jim "drobtinice".

Boris Popovič (Koper je naš – KJN) je napovedal razvoj z enakim tempom kot do zdaj. Poudaril je projekte, ki so v delu, med njimi stanovanja za mlade in oskrbovana stanovanja, nadaljujejo pa se dela pri projektu Landmark. Napovedal je tudi sprejem prostorskega načrta, ki se nanaša na kmetijska zemljišča. Zlatko Gombar (Dobra država – DD) meni, da bi se gradnja neprofitnih stanovanj lahko začela že prihodnje leto. Uvedel bi možnost e-posvetovanja in e-referendumov ter participatornega proračuna, kjer bi meščani lahko soodločali.

Namesto dvigala bi vlagal v ceste
Alan Medveš (Levica) je prepričan, da je treba začeti sanacijo servitskega samostana, kjer bi morala občina objekt prevzeti v lastništvo, objekt pa bi lahko postal kulturna četrt, kjer bi se lahko izobraževali kulturniki in mladi. Gašpar Gašpar Mišič (skupina volivcev) je tudi izpostavil participatorni proračun in vlaganje v turistične zmogljivosti celotne občine. Poudaril je tudi pomen gospodarskega sodelovanja z Luko Koper in napovedal enakopravno obravnavo vseh naselij pri proračunu.

Viktor Markežič (SMC) ne bi vlagal v dvigalo na Markovec, bi pa vlagal v infrastrukturo zalednih vasi, ki morajo po njegovem mnenju dobiti kanalizacijo, optično povezavo in drugo infrastrukturo. Kritičen pa je tudi do mestnega jedra, ki je po njegovi oceni zanemarjeno. Prizadeval si bo za visokotehnološko gospodarstvo v Kopru. Silvano Radin (SDS) je prav tako poudaril proračun občine, ki bi ga porazdelil po krajevnih skupnostih, ki bi same potem ta sredstva vlagale v posamezne investicije. Najpomembnejše pa so cestne povezave.

Turizem da, a ne na račun občanov
Danijel Sertič (NSi) si želi v Kopru več dogajanja za mlade, pri čemer je izpostavil, da mladi danes nimajo prostorov, kjer bi se lahko zabavali. Marijan Križman (SD) je poudaril, da so duša mesta lahko tudi lokali, a so lokali v Kopru predragi, nekaj pa bi jih bilo treba prevetriti na markantnih mestih, zato je po njegovem mnenju treba odlok o dejavnosti prevetriti. Aleš Bržan (Lista Aleša Bržana – LAB) je poudaril, da je turizem gospodarska panoga, ki mora koristiti občanom, zato je ključno postaviti mejo, kje so posledice turizma še v koristi občanov.

Marko Brecelj (Akacije) je poudaril, da v stranki Akacije menijo, da so lokalne volitve nelegitimne in nepoštene, saj si izvoljenec "četrtine volilnega telesa, dovoli izdajati predvolilna trobila iz občinskega proračuna", investicijam pa je očital, da so namenjene "predvolilnemu prilizovanju". Valter Krmac (Oljka) je poudaril, da ima Koper edinstveno obrtno cono, ki jo je treba nujno razširiti. Občina je imela priložnost uveljaviti predkupno pravico na zanimivem zemljišču za obrtno cono, ki pa je ni uveljavila, je še poudaril in dodal, da je občina ena izmed dražjih z vidika stavbnega zemljišča.

Luka Koper in negativne okoljske posledice
Drugi krog vprašanj se je nanašal na Luko Koper, ki je steber gospodarstva, a povzroča tudi velike eksternalije. Brecelj je poudaril, da se ne bi posvetoval s tistimi, ki dopuščajo misel, da Nato pride v Koper, in ljudi pozval, naj volijo kogar koli razen Popoviča. Krmac je poudaril, da bo dejavnost Luke še večja in obremenitev tudi večja, prebivalci pa nimajo sogovornika, ki bi lahko uslišal njihove potrebe, zato je pomembno sodelovanje z državo.

Olga Franca je poudarila, da pri Luki ni bilo narejeno veliko, saj gredo kamioni skozi mesto, napovedanega povečevanja Luke pa ni spremljala neposredna zaščita prebivalcev Kopra. Kot zaščito vidi elektrifikacijo Luke Koper, prebivalci pa bi zaradi hrupa morali dobiti rento. Miklavčič je poudaril, da je Luka bistvenega pomena za Koper in dodal, da hrup ni tako problematičen, kot se ga skuša prikazati in ga je mogoče urediti že z manjšo ograjo.

Je rešitev elektrifikacija?
Popovič je poudaril, da pospešeno delajo za elektrifikacijo, in dodal, da so že podpisali pismo o nameri z novim predsednikom uprave Luke Koper. Poudaril je, da je Luka dejstvo, mimo katerega ne morejo, in jo je treba razvijati. Gombar je poudaril, da bi predlagal sofinanciranje pregledov za motnje spanja, za katerimi trpi več kandidatov. Mora se postaviti kompostarna, razvoj Luke pa mora biti sorazmeren z ostalimi panogami.

Medveš je mnenja, da je nujna zgraditev drugega tira, kjer pa je občina lahko le motivator pri projektu. Prav tako je po njegovem mnenju treba razbremeniti pristanišče s selitvijo vhodov in terminalov ter ga povezati s severnojadranskimi pristanišči. Mišič pa je poudaril, da Luka Koper razvija mesto in obratno, zato je potrebno sodelovanje. Z denarjem iz koncesnine pa bi subvencioniral najbližjim prebivalcem fasade.

Se mora Luka Koper specializirati?
Markežič je poudaril, da se sredstva, ki jih Luka vrača v mesto, upravljajo netransparentno. Luka Koper bi po njegovem mnenju morala težiti k specializaciji, saj nenehna širitev Luke ni mogoča. Radin pa je kot ribič poudaril, da se država do ribičev obnaša mačehovsko, najbolj pa ga moti premogovniški terminal, ki je "skladišče za sosednjo državo". Sertič je Luko označil kot kokoš, ki nese zlata jajca, zato je treba z družbo sodelovati, zasilno pa bi postavil protihrupni zid.

Križman je poudaril, da se Luka širi in da ustvarja delovna mesta. Prepričan je, da bi bilo treba sestaviti strokovno ekipo, ki bi pripravila strokovne rešitve za eksternalije. Bržan je prav tako prepričan, da je treba strokovna vprašanja reševati v okviru stroke, je pa potrebno strateško reševanje težav in negativnih posledic, ki jih najbolj občutijo tudi delavci, ki so občani Kopra.

Kako vrniti Kopru delovna mesta z visoko dodano vrednostjo
Tretje vprašanje je postavil Denis Sabadin s Primorskih novic, ki je poudaril, da je Koper med 212 slovenskimi občinami na 193. mestu po indeksu spremembe kakovosti delovnih mest in na zadnjem mestu med mestnimi občinami po rasti kakovosti delovnih mest. Kandidate je vprašal, kako bi to statistiko izboljšali. Sertič je poudaril, da bi prebivalcem z višjo izobrazbo dal prednost pri zaposlovanju.

Radin bi ustanovil tehnološki park, ki bi pomagal mladim izobražencem do zagona podjetij. Ob tem je poudaril, da mora občina tem ljudem pomagati, ne pa jih "skubiti". Markežič je prepričan, da je Univerza na Primorskem ključna pri visokotehnoloških delovnih mestih, zato jo je treba izkoristiti.

Razvoj logistike ali zadrug?
Mišič je poudaril, da geostrateška lega omogoča razvoj logistike. Prav tako bi razvijal v sodelovanju z Luko Koper in univerzo inštitut slovenskih tehnologij, kar je že kot predsednik uprave Luke Koper tudi nameraval, a je to "obtičalo nekje v predalu". Medveš je mnenja, da je težava delovnih mest posledica zgrešene politike tudi na nacionalni ravni, ki se odraža tudi v begu možganov. Medveš zato predlaga uvedbo zadružništva in socialnega podjetništva.

Gombar je kot primer dobrega tehnološkega parka navedel Ljubljano. Prepričan je, da koprska občina nima dovolj resursov za postavitev tehnološkega parka, zato je ključnega pomena sodelovanje med občinami v regiji. Popovič pa je dejal, da položaj ni tak, kot je bil v vprašanju predstavljen, in poudaril, da so prihodki gospodarskih družb na prebivalca v Kopru le za Novim mestom in Ljubljano. Poudaril pa je tudi visoko razpršenost poselitve v občini, ki je zelo velika.

Štipendiranje nadarjenih mladih ...
Miklavčič je poudaril, da so v preteklosti dosežki nastali tudi z občinskim štipendiranjem obetavnih strokovnjakov in umetnikov, zato rešitev vidi v štipendiranju. Olga Franca bi ustanovila razvojni sklad in poudarila, da ima Koper diplomante, a bežijo, ostaja pa struktura starejših. Vztrajati je treba pri štipendijah in ljudi spodbujati, da ostanejo doma.

Krmac je poudaril, da so v zadnjih 20 letih v Kopru izgubili nekaj pomembnih podjetij, kar ni mogoče nadomestiti čez noč. "Ne moremo pričakovati, da bo nekdo prišel na občino in ustvaril nova delovna mesta." Brecelj je dejal, da je treba rušiti demokratični despotizem, in Popoviču očital, da je občini Koper odvzel občino Ankaran.

Bržan je poudaril, da je potreben občinski prostorski načrt in nevmešavanje politike v delo podjetij, ki pridejo v občino. "Slovenska podjetja bi prišla na Obalo, a le v okolje, ki je stabilno." Križman je spomnil na Tomosov inštitut, zato je treba dvigniti kulturno raven življenja in ustanoviti raziskovalne ustanove, pomanjkljiv pa je po njegovi oceni trenutno dolg z državo.