Občina Ptuj po številu prebivalcev in površini spada med najmanjše mestne občine v Sloveniji in ima tudi najmanjše število naselij – zgolj deset. Ptuja je v antičnih časih starih Rimljanov štel kar 40.000 prebivalcev in bil najpomembnejše rimsko mesto na območju današnje Slovenije.

V prvem krogu lokalnih volitev je bila ptujska volilna udeležba 55-odstotna. Med devetimi kandidati, ki so se potegovali za županski stolček, je največ glasov, 28,1 odstotka, dobila Nuška Gajšek (SD), na drugo mesto pa se je uvrstil nekdanji župan Štefan Čelan (Skupina volivcev), ki je dobil 24,4 odstotka glasov.

Cestna infrastruktura
"Dejstvo je, da so na Ptuju ceste v zelo slabem stanju, ko smo pisali program, smo pretehtali različne pristope, v proračunu sredstev ni zadosti, da bi to v kratkem času lahko naredili sami, zato smo se po zgledu drugih občin odločili za obliko javno-zasebnega partnerstva," je Gajškova pojasnila, zakaj načrtuje rešitev luknjastih cest z javno-zasebnim partnerstvom. Pogodbe je sicer treba napisati tako, da "bodo vsebovale varovalke".

Čelan pa se je v razpravi zavzel za reševanje cestne problematike z naročili občinskim javnim podjetjem. "Modela javno-zasebnega partnerstva sem se nagledal v preteklih letih, in primer, o katerem govorimo, je šolski primer, kjer nimaš vpliva na izvajalca, z občinskimi javnimi podjetji pa imaš nad podjetji veliko večjo kontrolo," je pojasnil in dodal, da upa, da "bomo na Ptuju delali s svojimi ljudmi". "Na koncesijski razpis se nam lahko prijavi kdor koli, Romuni, Madžari, Avstrijci, itd. Bomo zopet dajali težko prigaran denar v tujino?" se je vprašal.

Reševanje socialnih zadev
Gajškova se zavzema za ustanovitev sosveta za socialne zadeve. "Sosvet si predstavljam kot neuradni organ z županom na čelu, v katerem bi se sestajale vse strukture, ki na Ptuju skrbijo za stiske občank in občanov," je pojasnila. Revščina je velika stigma, zato se ljudje po njenih besedah umikajo v osamo, ko končno stopijo naprej in iščejo pomoč, je pogosto že prepozno, zato je treba preventivno ukrepati zgodaj, še preden človek pade na dno, je prepričana.

"Na občini imamo socialno-ekonomski svet, ki ima pravne podlage, da je lahko sogovornik odgovornih za socialno sliko, v 12 letih smo imeli praktično vsak mesec seje sveta in reševali težave," je izpostavil staro občinsko prakso. "Kolegica predlaga neko neuradno telo, ki bo sila težko vzpostavljalo komunikacije, ker ne bo imelo pooblastil in kompetenc, predlagam, da socialno-ekonomski svet ostane," je dodal.

Evropska sredstva in gledališče
"Štiri leta smo pripravljali program za celotno regijo Spodnje Podravje, MO Ptuj bo pridobila okoli 24 milijonov evrov evropskega denarja, temu dodamo 16 milijonov svojega denarja iz proračuna, s koncesijami prek javnih podjetij pridemo na volumen prek 50 milijonov, iz finančne perspektive 2014–2020 je občini uspelo počrpati 37.000 evrov, moj zavod pa 4,6 milijona," je pojasnil Čelan, ki je direktor razvojne agencije ZRS Bistra Ptuj. Glede gledališča Čelan ni podal komentarja.

"Gledališče je črna pika, Štefan, tvojega prejšnjega mandata, dejstvo je, da še dve leti plačujemo lizing za gledališče, nato pa bo treba ponovno pristopiti k obnovi, ker je bila izpeljana slabo, na stavbi so še vedno težave," je tekmecu očitala Gajškova. Potrebna bo ponovna celostna obnova, ki jo je treba tokrat izvesti korektno, je pristavila.

Evropska sredstva je po njenem mnenju treba izkoriščati preudarno. "Nisem privrženec izvajanja projektov zaradi projektov samih, samo zato, ker so neka evropska sredstva na voljo, dogovoriti se je treba, kateri projekti so za naše občanke in občane prednostni," je dejala, da je treba skrbno premisliti, v katere projekte se bo občina usmerila.