Za župana Ljubljane kandidirajo: Jožef Jarh (Stranka enakopravnih dežel), Mihael Rihar (Naprej Slovenija – soočenja se ni udeležil), Zoran Janković (Skupina volivcev), Anže Logar (SDS), Smiljan Mekicar (Dobra država), Dragan Matić (SMC), Matjaž Bidovec (Socialistična partija Slovenije), Milan Jakopovič (Levica), Tomaž Ogrin (Zeleni Slovenije), Marko Koprivc (SD). Vrstni red kandidatov, kot bodo zapisani na glasovnici.

V okviru uvodnega predstavitvenega kroga je Janković na vprašanje o levo-desni županski bitki odgovoril, da bo verjetno boj za ljubljanski županski stolček res izpadel kot "levica proti desnici, vemo, da je Logar SDS-ov kronani princ".

Logar je glede vprašanja o močnih kandidatih na levici, ki jih razen Jankovića na teh volitvah ni, poudaril dejstvo, da sta na zadnjih ljubljanskih volitvah kar dve tretjini volivcev ostali doma. "Vsak izmed nas, če uspe na volišča pritegniti večino teh, ki ostajajo doma, lahko postane župan, verjamem, da vsi, ki smo tukaj, sebe smatramo za močnega kandidata, drugače ne bi stali tukaj," je sklenil.

"Ves čas poslušamo o levo-desni borbi in izpostavljanje Jankovića in Logarja, gre za nekakšen neposreden rivalski dvoboj, tudi ankete, ki kreirajo javno mnenje, sploh ne govorijo o ostalih osmih kandidatih, pač pa predvsem izpostavljajo ideološko polarizacijo," je Mekicar dejal, da sta Logar in Janković "ideološka" kandidata, in dodal, da ko človek stoji v gneči na cestah, to nima nikakršnega ideološkega predznaka.

Koprivc je dejal, da je logično, da kot vodja SD-ja v Ljubljani kandidira za župana. Tako je zavrnil očitek, da bi na njegovem mestu moral stati kakšen strankarski "težkokategornik". Potrebujemo ureditev prometa in visokotehnološke rešitve, je pristavil in dodal, da v Ljubljani "ideološkega boja ne vidi, ljubljansko volilno telo je pač večinsko levo".

Ideološki videz predvolilnega boja
Matić je dejal, da je ideološki videz predvolilnega boja zgolj to – videz. "Gre za lažno dilemo, Janković ni nikakršen levičar, razen tega da ima rad partizansko ikonografijo, zastavo z zvezdo in poje Hej, brigade, drugače pa ima rad avtoritaren način vodenja, kar je blizu politiki SDS-a, bistvene razlike, če zmaga eden ali pa drugi, ne vidim," je pojasnil.

Bidovec je dejal, da prava "levica" v Ljubljani ne obstaja, to so po njegovih besedah samo oni v Socialistični partiji Slovenije. "Prava levica spoštuje vrednote NOB-ja in jih tudi dejansko živi," je dejal.

Na izjave Matića in Bidovca je Janković odvrnil: "Še vedno spoštujem Ljubljano kot mesto heroj in z veseljem bom pel Hej, brigade še naprej."

Problematični dolgoletni župani?
Ogrin je dejal, da bi morali vsi župani po dveh mandatih zapustiti stolček, "potem se ne bi takole nategovali". Afere nastajajo zaradi predolgega županovanja, nastajajo pa "mafijske mreže", je dejal. Morala tistih, ki podpirajo zdajšnjega župana, je vprašljiva, je še menil Ogrin.

Janković je Ogrinu odgovoril s primerom Dunaja, kjer je bil en župan na stolčku kar 22 let, drugi pa 24 let, in Dunaj je vseeno eno najboljših evropskih mest za življenje. Dodal je še, da Ogrinu ne dovoli, da žali njegove podpornike.

Nizka volilna udeležba
Glede na to, da volilna udeležba stalno pada, je dejanska podpora vodilnima kandidatoma zelo vprašljiva, pa je dejal Jakopovič. "Morata se vprašati, kako povečati volilno udeležbo, šele potem lahko govorita, da sta močna kandidata," je dejal.

Janković se je odzval s pozivom, naj Ljubljančanke in Ljubljančani pridejo na volitve v nedeljo v čim večjem številu in pokažejo, da gre res za "praznik demokracije".

Dozdajšnja razprava nakazuje izrazito pomanjkanje demokratičnih vrednot v Sloveniji, je nadaljeval Jarh. "30, 35 ali 40 odstotkov ljudi ne gre na volitve, to pomeni, da so razočarani nad demokracijo, župan pa mora biti prvi demokrat v državi," je opozoril.
Demokracija in integriteta posameznika
"Če sprejmemo dejstvo, da se lahko nekaj naredi, pa četudi se krši zakon, smo na robu prepada, tako rušimo vrednostni sistem družbe, tisti, ki si več upa, pride dlje, to je evropska civilizacija zavrnila," je o integriteti posameznika dejal Logar in hkrati opozoril, da je nujno vzpostaviti sodstvo, ki bo "znalo udariti po prstih". Največji manko mandatov v Ljubljani je bilo iskanje konsenza, ne gre za boj med levico in desnico, pač pa za iskanje kandidata, ki bo Ljubljano znal povezati, je prepričan Logar.

"Logar si predstavlja sodstvo tako, da pred sodiščem ljudje mahajo z zastavami, to je njihov način, da odloča ulica," je Logarju odvrnil Janković.

"Janković in Logar sodita med ljudi, ki jima je za demokracijo malo mar, zato pa imamo takšne težave v državi, ne samo v Ljubljani," je prepričan Jarh.

Koprivc je dejal, da glede tožb proti Jankoviću in integritete ne more reči nič, saj je treba počakati na odločitev sodišča. "Do takrat je komentiranje izguba časa, ukvarjajmo se z vsebinskimi stvarmi," je pozval.

"Dvoosni valjar v mestni hiši"
Matić je nadaljeval, da je za demokracijo pomembneje kot to, kdo bo župan, dejstvo, ali bomo spet dobili "dvoosni valjar", sestavljen na eni strani iz župana in na drugi iz njegove liste, ki bo imela sama večino. Posledično manjka demokratičnega konsenza, ljudje se organizirajo v civilne iniciative in protestirajo, zapirajo ceste, je bil slikovit.

Janković mu je odvrnil, da je vesel, ker ima njegova lista takšno moč, saj bi v nasprotnem primeru imeli "točno takšno kupčkanje, kot je v parlamentu".

Standardi, ki veljajo v evropskih mestih, so bistveno višji, kot so pri nas, je prepričan Mekicar. "Evropa nam vedno znova govori, da se v Ljubljani denar porablja napačno," je pristavil. Janković pa mu je odvrnil z vprašanjem, kaj točno je Evropa rekla glede tega in kdo je to rekel. Mekicar ni nadaljeval konkretneje, zato mu je Janković dejal, da zganja "populistični cirkus".

Jakopovič je menil, da debata, ki jo poslušamo, nakazuje, da smo še vedno na mrtvi točki, "gre za nenehno obtoževanje, nikoli pa se nič ne razreši". Rezultat pa je neudeležba na volitvah.

Bidovec je prepričan, da bi mestni svet moral delati v dobro ljudi, svetniki pa glasovati po svoji vesti, ne pa po diktatu strank. "Opozicija ima velikokrat dober predlog, a ker nimajo dovolj glasov, tega ne morejo sprejeti," je sklenil.

Stožice ponos ali sramota?
Jakopovič je dejal, da zdajšnji župan vse prevečkrat nasedle in propadle projekte "šteje, kot da on nima s tem nič". Čas je, da se v mestu iz prenove fasad preide k prenovi temeljev mesta "k tisti prenovi, ki bo upoštevala ljudi". Špekulativna javno-zasebna partnerstva niso najboljša pot.

Koprivc je opozoril, da je Ljubljana tako stadion kot dvorano nujno potrebovala. "S tega vidika je to gotovo pozitivno in pridobitev, je pa res, da je temni del zgodbe propadel komercialni del, ki ga ni gradila občina, zaradi krize in nezmožnosti kreditiranja je šel v stečaj," je strnil. Odgovornost je na ramenih investitorjev in bank, je prepričan. Investitor, ki bo "žalostno gradbeno luknjo" dokončal, se bo že našel, še meni Koprivc.

Logar je dejal, da je projekt podrobno preučil. "To so človeške tragedije, gre za relikt turbokapitalizma v mestu, ki se kiti s spominom na NOB," je dejal. Mekicar pa je dejal, da je projekt "črna luknja".

"Javni del projekta je ponos mesta, za propadel trgovski del pa krivim banke," je sklenil Janković.

Je javni promet učinkovit?
Tema soočenja je bila tudi prometna ureditev Ljubljane in potovalni čas z javnim prevozom. Bidovec je dejal, da se mu avtobusni promet ne zdi najučinkovitejši. Temu mnenju je pritrdil tudi Matič, ki meni, da bi moral biti potniški promet bolj atraktiven od vožnje z avtomobilom. Po njegovem mnenju je treba ustvariti koridor za avtobuse in omogočiti parkiranje ob vpadnicah.

Mekicar je poudaril težavo pri vstopanju zgolj skozi sprednja vrata avtobusov, kar se mu zdi nesmiselno, prav tako je poudaril, da so potrebne šestpasovne vpadnice. Koprivc je kot alternativo potniškemu prometu navedel tudi plovbo po Ljubljanici. Janković je ob tem poudaril, da se pri zmanjševanju vožnje z avtomobili približujejo zastavljenim načrtom. Je pa težava 120 tisoč avtomobilov, ki dnevno prihajajo v Ljubljano na delo.

Kdo bi širil vpadnice?
Jakopovič je prav tako poudaril težavo dnevne migracije, ni pa naklonjen širjenju vpadnic, saj meni, da bodo dolgoročno pomenile večje število vrst. Alternativa je povezava javnega prometa z železnico. Logar je poudaril, da v zadnjih desetletjih ni prišlo do povečanja uporabe javnega potniškega prometa, navedel pa je tudi počasnost javnega prometa v primerjavi z drugimi mesti. Potrebna je revizija tras javnega prevoza, je še sklenil Logar.

Ogrin meni, da so glavna težava ljudje, ki potrebujejo prevoze na določenih relacijah, ki jih javni potniški promet ne pokrije. V mestni promet bi priključil tudi možnost manjših avtomobilov. Jarh je prepričan, da je težava 100 tisoč avtomobilov, ki v Ljubljano dnevno vstopa. Bidovec je prav tako poudaril, da bi bilo smiselno železniško infrastrukturo po Ljubljani povečati in povezati z industrijskimi conami.

Povezovanje LPP-ja in železnice?
Mekicar je poudaril, da je železniška postaja srce mesta, medtem ko v Ljubljani ni v ponos. Težavo vidi tudi v tem, da Zoran Janković že štiri leta ne govori s trenutno ministrico za infrastrukturo. Koprivc je nasprotoval ideji o tramvaju, ki jo je ocenil kot zastarelo, bolje pa bi bilo izkoristiti železnico. Jakopovič je poudaril, da izkušnje iz mest, kjer so uvedli brezplačen javni prevoz, ne kažejo, da je to znatno povečalo število potnikov.

Gradnja kanalizacije na vodovarstvenem območju
Vprašanje je postavil tudi novinar Radia Slovenija Marjan Vešligaj, ki je vprašal, ali obstaja alternativa pri zagotavljanju čiste pitne vode, če bi se poškodovala kanalizacija, ki gre skozi vodovarstveno območje. Ogrin je prepričan, da bi morali kanalizacijo umakniti s področja, kjer je podtalnica: "Gre za kriminalno dejanje sredi Nature 2000." Izvajalcu je očital tudi nestrokovno polaganje kanalizacije, zaradi česar bo po njegovem mnenju prihajalo do uhajanja fekalne vode.

Janković je poudaril, da je bila trasa te kanalizacije začrtana že pred njegovim prihodom in da gre za projekt, ki ima pravnomočno gradbeno dovoljenje, projekt pa je bil odobren tudi v Bruslju. Dodatno je dejal, da so gradbišče že štirikrat obiskali inšpektorji in niso ugotovili nepravilnosti. Logar je navedel, da gre za projekt, ki ga bo, če bo izvoljen, ustavil. Projekt ogroža pitno vodo Ljubljančanov, saj bo 220 litrov fekalij teklo ob podtalnici.

Koprivc je mnenja, da je pri takem projektu treba biti pazljiv, saj gre za pitno vodo. Jarh se je vprašal, kdo bo odgovarjal ob morebitnem onesnaženju pitne vode. Mekicar je dejal, da Ljubljančani tega kanala ne potrebujejo. Sanirati pa je treba odpadke na vodovarstvenem področju. Jakopovič je pojasnil, da Levica predlaga možnost veta občanov na do okolja škodljive projekte.

Matič je prepričan, da je s projektom nekaj narobe ali na ravni projekta ali na ravni izvedbe, saj cev ni zaščitena. Poudaril je, da je pozval tako okoljski inšpektorat kot državo k reviziji tega projekta. Logar je navedel, da skozi špranje že pronica fekalna voda. Bidovec meni, da bi bilo ceneje, če bi čistilno napravo naredili v Medvodah.

Kako nad šibko ponudbo stanovanj?
Tema pogovora je bila tudi stanovanjska problematika, kjer število stanovanj ne dosega povpraševanja. Bidovec je ob tem predlagal davčno obremenitev stanovanj, ki jih lastnik ne uporablja. Koprivec je poudaril, da je bila stanovanjska politika prepuščena trgu, kar je posledično pomenilo izključenost mladih. Ogrin je poudaril, da je težava tudi v prekariatu, predvsem pa ne bi prodajal zemlje zasebnikom za gradnjo nadstandardnih stanovanj.

Matič je za težavo ocenil Jankovićev neoliberalni pristop, saj je v preteklosti presodil, da bo trg poskrbel, da bo cena stanovanj padla na okoli 2.300 evrov na kvadratni meter. Janković je dejal, da je bila leta 2007 cena čez 3.500 evrov na kvadratni meter, s Celovškimi dvori in krizo pa je cena padla. Janković je prav tako poudaril podporo stanovanjskim zadrugam.

Logar je dejal, da je v Ljubljani več sosesk, ki so tudi prispevale k bančni luknji. Navedel je, da bi morala Ljubljana pristopiti k temu tako kot Dunaj, kjer se investitorju ponudi zemljišče, a si ta v zameno zagotovi del stanovanj, ki so potem ponujena kot neprofitna stanovanja. Logar je poudaril, da je neprofitna najemnina tudi odvisna od prihodkov. Jakopovič pa je poudaril tudi težavo Airbnbja, ki zvišuje ceno najemnin. Mekicar je prav tako poudaril pomen gradnje neprofitnih stanovanj. Jarh pa je prepričan, da bi morali biti v gradnjo stanovanj morali vključeni tudi delodajalci.

Pogovor v studiu je vodila Erika Žnidaršič.