Za župana Kranja kandidirajo Ivo Bajec (predlaga ga Eva Bajec in skupina volivcev), Zoran Stevanović (predlaga ga Robert Kranjec in skupina volivcev), Iztok Purič (Stranka Alenke Bratušek in Več za Kranj), Bogomir Šubelj (SNS), Robert Nograšek (LMŠ), Primož Terplan (SMC), Matjaž Rakovec (SD), Barbara Gunčar (SLRP – Stranka za enakomeren lokalni razvoj in podjetnost).

Uvodna tema je bila prometna infrastruktura oziroma avtobusni terminal na Zlatem polju, ki je projekt dosedanjega župana Boštjana Trilarja in je po zadnjih ocenah vreden 46 milijonov evrov ob 6,4 milijona evrih vložka. Barbara Gunčar (SLRP) je nasprotnica tega projekta, saj meni, da bi bilo vprašanje smiselno obnoviti in upoštevati, da se obseg avtobusnih prevozov zmanjšuje. Po njenem mnenju je projekt treba poenostaviti in preučiti druge možnosti javnega prevoza, kot je Uber. Matjaž Rakovec (SD) poudarja, da je proti temu projektu tako stroka kot lokalno prebivalstvo, zato kot edino rešitev vidi centralno postajo skupaj z železnico.

Zamujena priložnost z železnico
Primož Terplan (SMC) je poudaril, da mesto za predvideno gradnjo postaje ni primerno, "žal pa smo možnost za gradnjo skupaj z železnico zamudili", zato ostaja le ureditev stare avtobusne postaje. Robert Nograšek (LMŠ) pa meni, da je tako velik projekt prevelik za en mandat. Ob tem je dodal, da Kranju manjka splošna bolnišnica, medtem ko bi rešitev za avtobusno postajo iskal v javno-zasebnem partnerstvu z družbo Arriva, ki je tudi lastnica zemljišč. Bogomir Šubelj (SNS) je poudaril, da so dobili podatke, da tudi železnica nasprotuje skupni postaji, in kot alternativno lokacijo predlagal staro vojašnico, ki je v bližini zdravstvenega doma, šol in mestnega jedra.

Iztok Purič (SAB) je kot edini zagovornik projekta naglasil, da so z anketo ugotovili, da večina okoliških prebivalcev želi ureditve tega področja, ki je sedaj degradirano. Temu je kasneje oporekal Rakovec, češ da ne gre za degradirano območje, saj je v bližini porodnišnice. Zoran Stevanović (skupina volivcev) je poudaril, da so se postavili na čelo civilne iniciative Zlatopoljcev, kjer je več kot 500 ljudi proti tem načrtom, anketam, ki jih zagovarja Purič, pa je očital, da so bile izvajane po celotni krajevni skupnosti. Kot alternativo, h kateri se nagibajo, je podal ureditev stare avtobusne postaje. Ivo Bajec (skupina volivcev) pa je pripomnil, da je treba vzpostaviti potniški terminal, saj bodo Slovenske železnice kmalu posodobile potniške vlake, ki jih nimajo v Kranj kam pripeljati, zato bodo obnovili postajo, dolžnost župana pa je, da celostno poskrbi za promet.

Barbara Gunčar je ob tem poudarila, da država subvencionira javne prevoze, zato zagovarja javno-zasebno partnerstvo z Alpetourjem. Purič meni, da bi težavo na tej lokaciji moral župan urediti z obvoznico. Gunčarjeva je ob tem dejala, da trenutno ni jasno, kakšna bo državna investicija z obvoznico, in poudarila, da je bila anketa popolnoma nepoštena. Bajec je na to dejal, da župan lahko veliko doseže tudi s pritiski na državo. Bajec pa je dodal, da je promet nujno urediti celostno, ne pa da se potrebuje 45 minut, da "se pride skozi Kranj". Stevanović je opozoril na možnost korupcije pri takih projektih.

Kdo bi gradil štiripasovnico?
Na vprašanje, katere bodo prioritete glede cestne infrastrukture, je Šubelj odgovoril, da ne podpira štiripasovnice ali tripasovnice, je pa za ukinitev premajhnega krožišča, ki "prometa sploh ne požira, ko se naredi kolona tako iz Ljubljane kot tudi iz Škofje Loke". Rešitev vidi v podvozu. Nograšek meni, da je štiripasovnica izvedljiva, a pretočnosti ne bo povečala. Pretočnost bi povečal z južno obvoznico ob izvozu z avtoceste, saj gre za dostopne koridorje, ki so že v lasti občine. Terplan je poudaril, da morajo obljube temeljiti na pristojnosti in pri cestah je ta na strani države.

Rakovec je zagovornik štiripasovnice, ki sicer je v pristojnosti države, a naloga župana je predstavljanje občine v odnosu do države, v Kranju pa je bila infrastruktura do sedaj pogosto zapostavljena. Gunčarjeva pa je prepričana, da je štiripasovnica megalomanski projekt, zato bi razširila oba krožna otoka. Bajec je prepričan, da je štiripasovnica potrebna in se bo zanjo zavzemal tudi zato, da bo zaživela obrtna cona. Stevanović je mnenja, da vsak, ki obljublja, da bo sam zgradil štiripasovnico, zavaja, saj to ni v pristojnosti občine. Občina lahko državi pokloni zemljišča in z njo sodeluje za dograditev take ceste. Zagovornik štiripasovnice je tudi Purič in je mnenja, da so sredstva v proračunu države dovoljšnja.

Kako preprečiti, da Kranj postane spalno naselje
Druga tema soočenja so bile dnevne migracije delovno aktivnih, saj se več kot polovica občanov na delo vozi v druge občine. Vprašanje, ki ga je postavil Peter Šalamon z Radia Kranj, pa je bilo, kako vrniti življenje v mesto, da ne bo le spalno naselje. Nograšek je poudaril, da obljublja stanovanjske projekte po od 20 do 25 enot, ki bi bile mladim zanimive, navedel je tudi urejanje komunalnih zemljišč za nova delovna mesta, saj trenutno v Kranju razen ene ni druge parcele, kjer bi lahko gradili gospodarska poslopja. Terplan pa daje prednost povezovanju s sosednjimi občinami in razvoju turizma po vzoru Beljaka, kjer celotna območje nastopa kot enotni turistični cilj.

Rakovec je izpostavil, da je Kranj v zadnjem desetletju postal spalno naselje, zato zagovarja odpiranje novih delovnih mest v Kranju in zidanje novih stanovanj, boljše možnosti pa bi dosegel s privabljanjem investitorjev. Gunčarjeva se je zavzela za ureditev poslovne cone Hrastje, saj da bi bila primerna za investitorje. V centru pa vidi priložnosti za večdnevne obiske turistov. Bajec pa je poudaril, da je bil Kranj nekoč center Gorenjske in mora to spet postati. Da bi zadržali ljudi v Kranju, morajo odpreti nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.

Stevanović meni, da je Kranj za podjetništvo neugodno okolje, saj je prepad med podjetniki in županom oziroma občinsko upravo prevelik. Zato bi se povezal s podjetništvom in oblikoval posvetovalni organ, ki bi na trg pomagal tudi mladim. Purič rešitev vidi v pozicioniranju institucij širšeobmočnega značaja, kot so bolnišnica in šoli, ki bi povezovale izobraževalne ustanove na Gorenjskem. Šubelj pa meni, da je veliko obrtnih kapacitet nezapolnjenih in jim je treba dati priložnost, ljudi pa bi privabljal z organizacijo sejmov, ki bi Kranj predstavljali širši javnosti.

Nov dom starejših?
Težava Kranja je tudi pomanjkanje mest v edinem domu za starejše, zato so čakalne vrste dolge. Stevanović je povedal, da je čakalna doba res presenetljivo dolga, vendar pa ima Kranj samo en dom, zato bi sam zgradil še enega v javno-zasebnem partnerstvu, na mestu ruševine v Stražišču. Bajec ima drugačno rešitev za starejše občane, in sicer bi s predkupno pravico lahko prišlo do odkupa stanovanj in hiš, v katerih bi naredili varovana stanovanja.

Gunčarjeva je tudi menila, da je lokacija v Stražišču res dobra. Zanimive pa bi bile po njenem mnenju tudi opuščene kmetije, ki bi bile priložnost za ljudi, ki še želijo biti aktivni. Rakovec ima rešitev v dopolnilni kmetijski dejavnosti. Ta dopušča, da ima kmetija lahko na delni oskrbi 12 starostnikov in na 24-urni oskrbi šest varovancev. To je priložnost za občine, da omogočimo porast zmogljivosti, je dejal.

Terplan pa vidi rešitev v povezovanju z državo, prav tako pa se mu zdi lokacija v Stražišču odlična. Nograšek jih je opozoril, da gre v primeru Stražišča za zasebno zemljišče. Sam bi v Zlatem polju naredil medgeneracijski center in uvedel nočno oskrbo, kar bi bil dodatek trajni oskrbi starejših.

Šubelj nasprotno meni, da morajo biti domovi za ostarele na obrobju mesta, kjer je dober, čist zrak. Purič je pojasnil, da mestna občina Kranj razpolaga z idealnimi zemljišči za dom za starejše. Kar se tiče pomoči na domu, je kranjska občina ena redkih, ki to doplačuje v višini do 75 odstotkov, je poudaril.