Haček kot največje presenečenje volitev navede to, da je v drugem krogu izgubilo zelo veliko dozdajšnjih županov. "Naj bo to Matej Arčon v Novi Gorici, ki je do zdaj vodil tudi Združenje mestnih občin Slovenije. V Slovenj Gradcu je izgubil Andrej Čas. Boris Popovič je izgubil v Kopru," Haček v pogovoru, ki je potekal, še preden so bile znane informacije o zelo tesnem izidu v Kopru, najprej omeni tri mestne občine, dve od njih sta zagotovo izgubili dozdajšnje župane.

A takih občin je še kar nekaj. "Izgubil je Alojz Sok v Ormožu ali pa Miran Gorinšek v Slovenskih Konjicah. Izgubil je župan Žužemberka Franc Škufca, ki je počrpal največ evropskih sredstev na prebivalca občine," poudari Haček in pripomni, da očitno to za volivce ni nujno merilo uspešnosti. Tokratne volitve so namreč prinesle kar nekaj posebnosti, ki pa so po mnenju Hačka vezane na posebnosti posameznih občin in na osebnost samega župana.

"Vsepovsod, kjer je imel dozdajšnji župan tekmeca, je v drugem krogu zmagal tekmec. To je zanimiv pojav. Ali torej župan v prvem krogu zmaga z nesporno večino, v primeru dvoma pa se očitno ljudje odločijo za spremembe," podobno kot Haček opaža Tanja Starič, politična komentatorka in urednica na Radiu Slovenija.

Koper
"Tisto, kar lahko potegnemo iz kampanje in iz izida je, da so ljudje s tistim, kar je Popovič naredil, v bistvu zadovoljni oziroma so zadovoljni s tem, kako je mesto napredovalo, niso pa zadovoljni z vsem preostalim: z načinom komunikacije, z neštetimi aferami, ki so se lepile na župana," meni Staričeva, s katero smo se prav tako pogovarjali še v času, ko je bila po podatkih ministrstva za javno upravo zmaga Bržana še precej prepričljiva.

Presenečenje s Popovičeve strani se je pričakovalo do konca in se je na koncu tudi uresničilo, čeprav je Bržan v predvolilnih napovedih ves čas rahlo vodil. Tudi novinarji so bili pri sporočanju izidov in razglašanju zmage ves čas previdni, opaža Staričeva: "To kaže na to, da je Popovič izredno močna politična figura, saj je bil župan štiri mandate." Zmaga v Kopru bo zelo tesna, če bo Bržan zmagal, bo imel težko delo v mestnem svetu, razen če se bo Popovič v primeru poraza umaknil iz politike, na njegovo napoved spomni Staričeva in doda: "V tem primeru bo Bržan lažje nastopil svoj mandat. Če pa bo Popovič ostal s svojimi svetniki v mestnem svetu, ki jih ima kar precej, bo to težek mandat."

Glede predvolilne kampanje v Kopru Staričeva poudari, da je Aleš Bržan, sicer politična neznanka, obljubljal predvsem, da bo spremenil način komunikacije. "Popoviču je celo Bržan priznaval zasluge za določen razcvet mesta, oporekal pa mu je na točki komunikacije z občani, načina vodenja in predvsem neštetih afer." Bržan tako med kampanjo ni napovedoval nobenih dramatičnih zasukov, ampak drugačno kulturo vodenja občine.

Maribor
Za tiste, ki ne živijo v Mariboru, je pravzaprav najbolj presenetljivo to, da je župan, ki so ga odnesle vstaje in je moral odstopiti, dobil relativno dober izid, meni Staričeva. "To kaže na neko specifično situacijo v Mariboru. Imeli so Kanglerja, nato Fištravca in nad obema so bili razočarani, nad Fištravcem očitno še bolj kot nad Kanglerjem." Staričeva dodaja, da so na teh volitvah Mariborčani dobili možnost voliti kandidata, ki obljublja, da bo nekaj storil za to mesto.

"Maribor je mesto, ki je zelo trpelo. Po osamosvojitvi je industrija začela propadati, gospodarske težave so bile precejšnje, veliko ljudi dela v Avstriji. Maribor očitno išče politika, ki bo mesto vrnil na prizorišče in ga naredil primerljivega z drugimi mesti, ki so medtem že vzcvetela." Zmaga Arsenoviča se zato kljub ne najboljšim nastopom med volilno kampanjo Staričevi zdi precej logična. "Očitno občani iščejo predvsem uspešne župane, torej župane, ki nekaj naredijo, nekaj, kar se vidi: beton, asfalt, stadion, kultura ... Pokazali so, da je zanje Arsenovič taka oseba."

Več županj in nestrankarskih županov
"Dobili smo največ županj v zgodovini, imamo jih 23, njihovo število se je v primerjavi s prejšnjimi volitvami povečalo za sedem, glede na predprejšnje volitve smo število podvojili. Seveda to še vedno ni številka, s katero bi se lahko hvalili po svetu, vseeno pa prvič predstavlja več kot 10 odstotkov županskih mest," je s statistiko zadovoljen Haček.
Haček je poudaril tudi, da je število nestrankarskih županov še večje kot pred štirimi leti: "Že na prejšnjih jih je bilo 115, zdaj kaže na 123, kar pomeni, da politične stranke še nadalje izgubljajo župane. Tri najpomembnejše stranke na lokalni ravni so še vedno iste, torej SLS, SD in SDS, a imajo vse tri manj svetnikov in manj županov, kot so jih imele do zdaj." Zdi se, da so se te stranke osredotočile na večje občine in večino svojih resursov namenile kampanjam v teh, opaža Haček. Uspelo pa je pridobiti strankama NSi in SMC. "Sta edini stranki, ki jima je uspelo pridobiti malo več županov, kot sta jih imeli do zdaj. SMC je šel sicer z nič na dva, a je dobil Maribor."
LMŠ nima niti enega župana
V LMŠ-ju se je po mnenju Hačka ponovila zgodba iz leta 2014, ko največja stranka vladajoče koalicije na državni ravni nima župana, tako kot ga na preteklih lokalnih volitvah ni imel SMC. "Situacija je sicer malo drugačna, saj je imel SMC neprimerno več poslancev, poleg tega je LMŠ v bistvu lokalna politična stranka z vplivom v Kamniku in dva metra čez mejo občine. Tu je torej vsa zgodba v tem, da je LMŠ izgubil Kamnik," pravi Haček, ki pa ga ta izid niti ne preseneča, saj sta imeli v Kamniku od nekdaj najmočnejši vpliv stranki LMŠ in NSi. Iz Kamnika namreč izhajata tudi predsednika obeh strank.
Med zanimivostmi Haček poudari tudi zmago Ivana Molana, dozdajšnjega župana Brežic, ki pa je premagal Igorja Zorčiča, vodjo poslanske skupine SMC-ja. "Zanimivo se mi zdi že to, da vodja poslancev kandidira za župana, ko izgubi, to ni najboljše sporočilo." Na Jesenicah pa je dozdajšnjega župana Tomaža Mencingerja zelo prepričljivo premagal Blaž Račič "relativno neznani lokalni novinar", poudarja Haček. Medtem pa sta v javnosti bolj prepoznavna novinarja Bojan Traven v Bohinju in Dejan Karba in Ljutomeru izgubila.