Poleg zdajšnjega župana Gregorja Macedonija sta županska kandidata še brat opozicijskega novomeškega mestnega svetnika Alojza Kobeta (GAS) Jože Kobe (sicer ni član stranke GAS), predsednik novomeške podeželske krajevne skupnosti Gabrje Rok Mežnar in hči dolgoletnega novomeškega župana, pokojnega Alojza Muhiča (županoval je v letih 2006–2014), Alenka Muhič.

Vsem smo postavili štiri vprašanja:

Gregor Macedoni (Boštjan Grobler in skupina volivcev)

Katerih treh projektov bi se takoj lotili, če bi bili izvoljeni za župana?
Nadaljeval bi vse začete projekte – teh je več desetin. Najpomembnejši med njimi so regionalne prometne povezave z novima mostovoma čez Krko (pritisk in sodelovanje Mestne občine Novo mesto) ter gradnja plavalnega bazena in vzpostavitev mreže kolesarskih povezav po celotni občini.

Kako uspešna se vam zdi vaša mestna občina pri črpanju evropskih sredstev? Ali vidite kakšne projekte, ki bi jih lahko izvedli s pomočjo evropskega denarja?
Najpomembnejše je, da smo bili med najuspešnejšimi slovenskimi občinami po pridobivanju evropskih, državnih in preostalih sofinancerskih sredstev v zadnjih štirih letih. Skupaj je pridobljenih več kot 55 milijonov evrov sredstev. Del teh je bil počrpan, del je v izvedbi in del bo počrpan v naslednjih letih. V samem podatku o počrpanih sredstvih smo dokaj povprečni, saj je bilo zelo malo pripravljenih oz. pridobljenih sredstev v letih 2013 in 2014. Iščemo pa tudi poti, kako brez lastnih proračunskih sredstev, zadolževanja oz. državnih in EU-sredstev zagotavljati razvojne infrastrukturne projekte. Kot kaže, bo tako izvedena regijska infrastruktura na področju odpadkov (Cerod, manjši MBO).

Katera primerljiva evropska mesta bi bila lahko vzor za razvoj Novega mesta?
Prav je, da dobre prakse prenašamo iz vseh najboljših okolij. Moramo pa vedno imeti v mislih svoje posebnosti in realno velikost občine in mesta. Tako je prav, da imamo kot zgled na področju kolesarjenja Amsterdam, vendar zdaj, ko izvajamo že drugo fazo sistema za samodejno izposojo koles, nameščamo električna kolesa, ker je fiziologija terena v Novem mestu drugačna kot v ravninskem Amsterdamu. V urejenosti mesta, v smislu javnih površin in obrečnega prostora je vzor lahko poleg številnih srednjeevropskih mest tudi Salzburg. So pa področja, kjer si želimo biti tudi mi vzor drugim primerljivim mestom. Tako s SAP-om in Telekomom izvajamo pilotne projekte pametnega mesta, primerne za manjša mesta. Ravno mesta z od 20.000 do 100.000 prebivalci so specifična in tukaj si želimo narediti nekaj inovativnih prebojnih korakov, npr. na področju dinamičnega javnega prevoza na zahtevo z manjšimi električnimi vozili.

Kakšna je vaša vizija Novega mesta leta 2030, predvsem ob trajnostnem razvoju?
Mestna občina je dobila spomladi 2018 Strategije razvoja MO Novo mesto do leta 2030, ki so nastajale v širokem krogu vključenih organizacij in posameznikov v zadnjih treh letih. Opredeljena vizija je: "MO Novo mesto je s svojimi naselji pametna, trajnostna in vključujoča občina za bivanje, delovanje ter druženje v regionalnem, nacionalnem in čezmejnem prostoru." Kot pametna občina se dolenjska prestolnica izkazuje v usmeritvi v stalni razvoj na vseh področjih in v uvajanje novih tehnologij, tako v močno prisotnem gospodarstvu, okoljskih izzivih kakor tudi na področju družbenih dejavnosti. S svojim delovanjem in usmeritvami želimo biti prijazni do okolja ter usmerjeni k reševanju okoljskih problematik in skrbi za trajnostne ukrepe v dobrobit kakovosti življenja vseh nas – prebivalcev. Omogočiti želimo kakovostno, zdravo, varno in čisto bivalno okolje, urejeno infrastrukturo, zagotoviti bližino med krajem bivanja in delovnim mestom, nuditi dostopne storitve (zdravstvena oskrba, varstvo otrok, šole, uradi), zagotoviti možnosti za rekreacijo in druge prostočasne dejavnosti. V dejavnosti poskušamo kar najbolj vključevati vse prebivalce in ključne deležnike, dosegati sporazume med njimi in svoj razvoj usmeriti v še boljšo prihodnost za prihodnje rodove, ki bodo čutili pripadnost do naše občine.

Alenka Muhič (Zveza za Dolenjsko)

Katerih treh projektov bi se takoj lotili, če bi bili izvoljeni za županjo?
Prioritetno bi se lotila reševanja prometa na vseh segmentih, z željo, da se zmanjšajo prometni zastoji, s spodbujanjem gradnje novega mostu, kot je že predvideno od države, in garažno hišo pod Kapitljem, ki bo vsaj delno zadostila potrebam po parkirnih površinah. Takoj bom pristopila k sprejetju stanovanjskega programa na ravni občine, ki bi vključeval gradnjo stanovanj za mlade družine, za starejše in neprofitna stanovanja. Ureditev telovadnic za športno vzgojo osnovnošolskih otrok, kjer jih nimajo. Najprej za ustrezno rešitev telovadnice v OŠ Center ter nadaljevanje že začetih projektov gradnje bazena.

Kako uspešna se vam zdi vaša mestna občina pri črpanju evropskih sredstev? Ali vidite kakšne projekte, ki bi jih lahko izvedli s pomočjo evropskega denarja?
Mestna občina Novo mesto ima v tem mandatu slab izkupiček črpanja evropskih sredstev. V obdobju 2015–2017 podatki izkazujejo samo 6,99 milijona evrov počrpanih evropskih sredstev. Mestna občina ima v finančni perspektivi 2014–2020 samo za projekte spodbujanje energetske učinkovitosti, za spodbujanje trajnostne mobilnosti, ukrepe za izboljšanje urbanega okolja, oživitev mest, sanacijo in dekontaminacijo degradiranih zemljišč, zmanjšanje onesnaženosti zraka in zmanjšanje hrupa, od celostnih teritorialnih naložb zagotovljenih 10 milijonov evrov (to so projekti Tematska pot Gradišče, Večnamenska pot na Levičnikovi, knjižnica Mirana Jarca, brv Irča vas). Kar nekaj projektov je pripravljenih za črpanje teh sredstev in je treba pristopiti čim prej k realizaciji. V tej finančni perspektivi se spodbuja tudi razvoj gospodarstva, zato je treba zagotoviti nadaljnji razvoj in opremljanje gospodarskih območij Cikava in Na Brezovici.

Katera primerljiva evropska mesta bi bila lahko vzor za razvoj Novega mesta?
Tako po geografskih značilnostih, saj se je razvilo ob reki, številu prebivalstva (približno 25.000), razviti industriji in tudi obliki glavnega trga se mi zdi z Novim mestom najbolj primerljivo mesto Leoben na avstrijskem Štajerskem. Središče starega mestnega jedra je bilo pred leti prenovljeno po načrtih Borisa Podrecce. Obkrožajo ga čudovite palače, tu je kužno znamenje, nasproti pa si stojita dva vodnjaka, rudarski in vodnjak angelov. Prenova mestnega središča je bila tudi zanje velik zalogaj. Lotili so se je z bolj inženirskim pristopom in poskušali preprečiti oziroma omiliti posledice takšne gradnje, ki se izkazuje tako v prometu, mobilnih navadah ljudi, izpadu dobička v podjetjih … Navedeno so zagotovili z dovolj zgodnjo vključitvijo vseh tamkajšnjih prebivalcev, uporabnikov in podjetnikov pri iskanju kompromisov omilitvenih ukrepov, kar jim je tudi uspelo. Tu se je prenova začela z objekti, ki tvorijo veduto glavnega trga, gradnjo parkirne hiše pod samim glavnim trgom in v kleteh bližnjega niza objektov, šele nazadnje s tlakovanjem. Po izvedeni gradnji je mesto ponudnikom storitev z najemom zagotovilo poenoteno zunanjo opremo (senčnike, vrtno gostinsko garnituro) in poenotene napise, tako da mesto daje vtis urejenosti. Spodbujata se pešačenje in kolesarski promet, zato je temu namenjene veliko urbane opreme in so zagotovljene ustrezne površine. Leoben se ponaša tudi z univerzo in s festivali, ki ohranjajo tradicijo, zato je v prihodnje treba izvajati vse potrebne ukrepe, da se to zagotovi tudi v Novem mestu.

Kakšna je vaša vizija Novega mesta leta 2030, predvsem ob trajnostnem razvoju?
Mestna občina Novo mesto mora do 2030 postati s svojimi naselji pametna, trajnostna in vključujoča občina za bivanje, delovanje ter druženje v regionalnem, nacionalnem in čezmejnem prostoru. Trajnostni razvoj so dolgoročne prioritete MO Novo mesto tako z vidika usklajevanja med različnimi področji delovanja kakor tudi med nosilci razvoja, ki temelji na kakovostnem življenju vseh občanov in ga je mogoče doseči z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem. To bo doseženo s kakovostnim izobraževanjem, priložnostmi za delo in ustvarjanje, v urejenih bivanjskih razmerah, v varnem, dejavnem ter zdravem življenju in seveda z dejavnim vključevanjem v demokratično odločanje in soupravljanje naše občine Novo mesto. Trajnostni razvoj občine bo torej temeljil na krepitvi MO NM kot regijskem gospodarskem središču, trajnem razvoju in oživitvi mestnega jedra, trajnostnem turizmu in razvoju kulture, prostorski in prometni urejenosti ter moderni športni infrastrukturi.

Jože Kobe (stranka GAS)

Katerih treh projektov bi se takoj lotili, če bi bili izvoljeni za župana?
Dokončanje že začetih infrastrukturnih projektov – hidravlične izboljšave vodovodnega sistema, rekonstrukcija Glavnega trga, večnamenske poti ob Levičnikovi cesti in na odseku Topliška cesta–Srebniče, ureditev problematike ravnanja z odpadki, gradnja osnovne komunalne infrastrukture (vodovod, kanalizacija) na območjih, kjer še ni zgrajena, sodelovanje pri izgradnji tretje razvojne osi.

Kako uspešna se vam zdi vaša mestna občina pri črpanju evropskih sredstev? Ali vidite kakšne projekte, ki bi jih lahko izvedli s pomočjo evropskega denarja?
Občina je v obdobju 2015–2018 počrpala okoli 10,5 milijona evrov, kar jo glede na objavljene podatke na spletnem portalu SIOL.net o črpanju sredstev po preostalih občinah uvršča med občine, ki so počrpale najmanj sredstev v državi. Glede na stanje občinskega proračuna se bo lahko večina projektov izvajala lahko le na podlagi pridobljenih tujih sredstev – komunalna infrastruktura, kolesarske povezave vključno z brvmi prek reke Krke, športna dvorana Portoval, bazen, urejanje romskih naselij, ukrepi trajnostne mobilnosti ...

Katera primerljiva evropska mesta bi bila lahko vzor za razvoj Novega mesta?
Za vzor sploh ni treba iskati evropskih mest, ker je lahko vzor mesto v Sloveniji, in sicer Velenje.

Kakšna je vaša vizija Novega mesta leta 2030, predvsem ob trajnostnem razvoju?
Občina bo morala več pozornosti posvetiti trajnostni mobilnosti predvsem s ponovno uvedbo mestnega potniškega prometa z razširitvijo linij tudi na večja primestna naselja, z gradnjo infrastrukture za uporabo drugih trajnostnih oblik prometa (večnamenske poti, kolesarske steze, izposoja koles, kolesarnice), ukrepi za stimulativno uporabo trajnostnih oblik mobilnosti (brezplačni prevozi v mestnem prometu, uporabo parkirišč zunaj mesta in prevoz po sistemu parkiraj in pelji) ...

Rok Mežnar (Dobra država)

Odgovorov kandidata Dobre države nismo prejeli.