"Medijsko so se pojavljali celo samo določeni kandidati, morda strateško, morda namenoma," je predvsem predvolilna soočenja na komercialnih televizijah, ki niso nujno vključevala vseh kandidatov za župana v določeni občini, komentirala Kukovičeva. "Dejstvo pa je, da je bila ta kampanja, vsaj v Ljubljani, osredotočena na boj levo – desno."

Ljubljana: Janković se je spretno izognil preteklosti
"Jankovičeva predvidljiva zmaga je ustoličila dosedanjega župana, ki se mu je uspelo s spretnim sklicevanjem na "tovariše" izogniti precej prepričljivim očitkom o klientelističnem delovanju v preteklosti," je ponovni uspeh ljubljanskega župana Zorana Jankovića komentiral filozof Boris Vezjak z mariborske filozofske fakultete.

Janković je pri osvajanju četrtega mandata izkoristil ideološki antagonizem med levico in desnico, se Vezjak strinja s Kukovičevo: "Številne Ljubljančanke in Ljubljančani so s tem dobili dva različna razloga za svojo odločitev: svojemu očitnemu zadovoljstvu nad napredkom mesta so prišteli še možnost, da župan mesta ne postane po njihovem nevaren kandidat desnice," izpostavlja Vezjak in dodaja: "Če odmislimo vse preostale konkurente, ki so se žrtvovali na oltarju spopada dveh favoritov, kjer med desetimi škandalozno ni bilo niti ene ženske, je Anže Logar pomembno poenotil slovensko desnico z dobrim izidom, kar bo njemu osebno in posredno desnemu političnemu krilu v celoti prineslo določen kapital v prihodnosti."

Maribor: "odstavljeni" župan in mariborski Janković
Politologinja Simona Kukovič na vprašanje, ali jo preseneča, da je bila tokratna volilna udeležba v Mariboru občutno višja kot pred štirimi leti, odgovarja: "Zdi se, da v Mariboru ljudje skušajo najti neko luč na koncu predora. Zanimivo pa je, da so se volivci odločili v tolikšni meri podpreti župana, ki so ga na neki način "odstavili", in nekoga, ki ga očitno primerjajo z ljubljanskim županom in upajo, da bo tudi Maribor dosegel tak preboj oziroma razvoj kot Ljubljana z gospodom Jankovićem."
Izid mariborskih volitev, ki so odnesle Andreja Fištravca in v drugi krog poslale Sašo Arsenoviča in Franca Kanglerja, je filozof Vezjak komentiral tako: "Če je šlo v Ljubljani za izrazit županski dvoboj na ideološki podlagi med levico in desnico, je ta element v mariborskem spopadu popolnoma izostal: čeprav je Kanglerja podprl tudi SDS, je v predvidenem trojnem spopadu proti Fištravcu in Arsenoviču šlo za drugačne motive. V dvoboju med detroniziranim županom in njegovim naslednikom, ki so ga naplavile vstaje, so si ljudje v Mariboru zaželeli dveh možnih izbir. Po prvi so nekateri dali prednost "vstajniškemu vzorcu" med Kanglerjem in Fištravcem, kjer je drugi po nizu spornih dejanj in kadrovanja po domače postal na las podoben prvemu, zato so na koncu, ob dobršni podpori učinka spomina zlate ribice, dali prednost originalu, ne njegovi kopiji."

Po drugi izbiri so si zaželeli svežega obraza, tretje možnosti, in zato glasovali za mladega podjetnika, ki je doslej s številnimi investicijami v mesto dokazoval svojo pripadnost mestu, uspeh Arsenoviča komentira Vezjak in dodaja: "Vse kaže na to, da se izjemno umazana kampanja proti Arsenoviču, ki se zdi močnejši kandidat drugega kroga, naročnikom ni obrestovala. Dvoboj med njim in Kanglerjem čez 14 dni bo pokazal, ali si prebivalci Maribora želijo politične spremembe ali vrnitve tistega, ki so ga še nedavno označili za "gotofega"."

V manjših občinah kampanje bolj konkretne
Govoriti moramo o 212 volilnih kampanjah, poudarja Kukovičeva, saj ima vsaka občina svoje lokalne posebnosti in svoje probleme: "Kolikor sem sama spremljala, je bila letošnja kampanja v manjših občinah bolj lokalna, usmerjena v konkretne probleme in konkretne projekte. Medtem ko večje kot so bile občine, bolj je bila kampanja spolitizirana in ideološko obarvana, ostra, groba in usmerjena osebno v kandidata, ne pa toliko v lokalne zadeve, ki bodo prišle na vrsto v naslednjem mandatu," opaža Kukovičeva, ki še dodaja, da je bila v mestnih občinah kampanja bolj usmerjena v to, kaj se je dogajalo v preteklosti, in manj v projekte, ki so jih kandidati pripravili za mandatno obdobje 2018–2022.

Volilno telo očitno še ni "utrujeno"
Volilna udeležba je bila letos višja kot pred štirimi leti, kar je na neki način presenetljivo, predvsem zato, ker smo letos že imeli parlamentarne volitve. "V dvanajstih mesecih bomo pravzaprav imeli troje volitev," Kukovičeva spomni še na evropske volitve, ki bodo maja prihodnje leto. V tem kontekstu opozori na t. i. utrujenost volilnega telesa: "Ves čas poslušati tako obljube kot prepire ... Ljudje na neki točki preslišijo te vsebine ali pa nehajo verjeti vsem podanim obljubam." Ob tem Kukovičeva glede višje volilne udeležbe doda, da gre za pozitiven trend: "Ljudje so očitno prepoznali lokalne volitve kot tiste, na katerih se splača oddati svoj glas." Kukovičeva se sicer ne pridružuje mnenju, da več volitev ohranja volivce v formi.