Na predvolilnem soočenju, ki sta ga vodila Elen Batista Štader in Dean Jelačin, so kandidati za koprsko županjo oziroma župana med drugim predstavili svoje ideje za ustvarjanje delovnih mest in razvoj gospodarstva v občini, rešitve za zagotavljanje vodooskrbe Istre ter poglede na reševanje stanovanjske problematike.

Za župansko mesto se bo v Kopru na volitvah, ki bodo potekale 20. novembra, potegovalo šest kandidatov, med njimi je ena ženska. Za vnovičen mandat kandidira trenutni župan Aleš Bržan (Lista Aleša Bržana/Gibanje Svoboda). Na župansko mesto se bo po štiriletnem premoru skušal vrniti Boris Popovič (Koper je naš), ki je koprsko občino vodil 16 let. Poleg nekdanjega župana Kopra na volitvah kandidira tudi nekdanji podžupan Peter Bolčič (Zaupanje). Na lokalnih volitvah v Kopru sodelujejo še trije kandidati parlamentarnih strank – Igor Colja (SDS), Alan Medveš (Levica) in Jadranka Šturm Kocjan (SD).

Razvoj gospodarstva in ustvarjanje visokokvalificirane delovne sile

Mestna občina Koper ima na 1000 prebivalcev kar 50 podjetij, kar je krepko nad slovenskim povprečjem, ki na 1000 prebivalcev znaša 21. Ob tem je sicer v teh podjetjih relativno malo izobraženih kadrov.

Aktualni župan Aleš Bržan je projekt tehnološkega parka predvidel v zaledju Kopra, na območju Bertokov, a je tam naletel na odpor prebivalcev. "Imamo željo, da se poleg transporta in turizma najde novo področje, ki bo zaposlovalo višje- in visokokvalificirano delovno silo. Če ne bo šlo na tistem območju, bomo iskali druga," je napovedal. "Dejstvo je, da je igranje le na karto razvoja turizma premalo, ker turizem ne ponuja tako kakovostnih delovnih mest, kot si jih na tem območju lahko privoščimo," je dejal.

Načrti za gradnjo tehnološkega parka so bili na mizi že pred 15 leti. Prejšnji župan Boris Popovič je dejal, da je imel v programu za mandat 2018–2022 gradnjo na območju nekdanje Tomosove proge. "Imeli smo tudi odobrena evropska sredstva," je dejal. "Takoj na začetku tega mandata se je to opustilo. Zdajšnji župan in občinska uprava sta menila, da to tam ni potrebno, tako prostor namenjajo novemu nakupovalnemu centru in domu upokojencev," je dejal. Logično se mu zdi, da bi se projekt, kot je bil zastavljen, nadaljeval.

Igor Colja, ki je znan po podpori podjetnikom, je dejal, da je bila pri uresničevanju projekta tehnološkega parka na območju Bertokov storjena napaka v komunikaciji. "Mislim, da je bilo premalo dialoga s prebivalci, šlo se je predaleč brez dogovarjanja," je ocenil. Ob tem je izrazil podporo gradnji na območju Tomosa, kot si je to zastavil Popovič. Poudaril je tudi, da je potrebna širitev turizma na podeželje, po zgledu hrvaške Istre.

Kar 2500 Koprčanov se dnevno na delo vozi v Ljubljano, Jadranka Šturm Kocjan je številko označila za skrb vzbujajočo in napovedala, da si bo prizadevala za razvoj Kopra v močen regionalen center nacionalnega in meddržavnega pomena, predvsem z uveljavljanjem njegove pomorske vloge. "Privabila bom razvojno visokotehnološka podjetja na način, da jim bom ponudila stavbna zemljišča, dobro opremljena s komunalno in preostalo infrastrukturo," je napovedala in dodala, da mora občina ob tem zagotoviti hitre in učinkovite postopke za umeščanje teh podjetij v prostor.

Peter Bolčič je poudaril, da je Luka Koper daleč najpomembnejši gospodarski objekt v regiji, na katerega se navezujejo številna druga uspešna manjša podjetja. "Seveda pa Luka Koper nikoli ne bo mogla vseh nahraniti," je dejal in poudaril, da se ne sme zanemariti malo in srednje gospodarstvo. Omenil je širitev obrtno-industrijske cone. Najprimernejša se mu zdi širitev na sosednje zemljišče, kjer je bil predviden kamionski terminal. Velik potencial vidi tudi v nadaljnjem razvoju turizma. "Tukaj bi morala biti občina v prvi vrsti promotor same destinacije in bi morala vlagati v potrebno infrastrukturo," je dejal.

Alan Medveš je dejal, da je v občini še veliko prostora tudi za obrtne dejavnosti. "Pomembno je, da Koper pride do strategije razvoja gospodarstva. Tega Koper nima, nikoli ni imel, in se je parcialno loteval reševanja te problematike," je opozoril. Meni, da je treba vpeljati tudi sodobne načine upravljanja. "Mi podpiramo socialno podjetništvo, podpiramo zadružniški model upravljanja," je dejal.

Reševanje pereče problematike vodooskrbe slovenske Istre

Letošnje poletje sta v Istri močno zaznamovala suša in pomanjkanje pitne vode. Težava se sicer ni pojavila letos, razprava o vprašanju zagotavljanja dodatnih vodnih virov za Slovensko primorje poteka že več desetletij. Letos so se v Kopru redukcijam vode izognili za las.

Alan Medveš rezerve pri vodooskrbi vidi v preudarnem in skrbnem ravnanju z vodo. "Velika količina vode se porabi za brezzvezne zadeve," je opozoril. "Tudi vodo, ki jo uporabljamo za splakovanje zelenjave, lahko pouporabimo za druge zadeve," je dejal. Po njegovi oceni je treba v prvi vrsti ljudi začeti ozaveščati o skrbni rabi vode, da je bo dovolj tudi v poletnih mesecih. Vodne vire je sicer po njegovi oceni treba iskati v tesnem sodelovanju z državo in drugimi občinami, kjer imajo vode več.

Peter Bolčič je spomnil, da vodooskrba v Kopru ni nova težava. Strinjal se je, da gre pri sistemski dolgoročni rešitvi za obvezo države, občina pa lahko poskrbi za kratkoročne ukrepe. "Tukaj je treba v prvi vrsti bolj izkoristiti že obstoječe vodne vire, predvsem padavinskih in meteornih voda, ravno za zalivanje kmetijskih površin," je dejal. Ob tem je opozoril, da luksuz zalivanja javnih površin s pitno vodo ni več mogoč. Poudaril je tudi pomen izkoriščanja odpadnih voda iz čistilne naprave.

Tudi Jadranka Šturm Kocjan se je strinjala, da je zagotovitev stabilnega vodnega vira za slovensko Istro v popolni pristojnosti države. Ob tem je poudarila, da se morajo župani v imenu občank in županov dogovoriti, da skupaj z državo težavo čim prej rešijo. Aktualni in prejšnji župan po njeni oceni na tem področju nista storila dovolj. "Sama si prizadevam za to, da se zgradi regionalni vodovodni sistem, ki bo vodo zagotavljal za nekaj desetletij," je dejala. Ob tem je kot nesprejemljivo označila dejstvo, da na koprskih kopališčih trošijo pitno vodo za prhanje. Ena od njenih zavez je tudi to, da bi se gospodarstvo in življenje občanov organizirala na način, da bi bila poraba na prebivalca čim nižja.

Igor Colja je dejal, da rešitev vodooskrbe na kratek rok ni mogoča. "Če občina ne vpliva in pritiska na državne organe, se tu ne zgodi nič," je poudaril. Poudaril je, da je varčevanje mogoče, a gre za "pljunek v vodo". Poudaril je, da je nujno treba najti nove vire, med drugim je omenil povezavo s kraškim vodovodom.

Boris Popovič je poleti dejal, da razmere sploh niso bile tako alarmantne in da dovažanje vode s cisternami sploh ni bilo potrebno. "Letošnje leto ni bilo nič kaj drugačno kot preostala leta," je ocenil. Poudaril je, da je bila redukcija vode pred njegovim županovanjem vsakoletna praksa, ko je bil župan on, pa se to ni zgodilo nikoli. "Suša je bila večja, ampak vode smo imeli na razpolago isto," je letošnje razmere komentiral Popovič. "Imamo ogromno vode, a je enostavno ne znamo izkoristiti," je poudaril.

Povezava s kraškim vodovodom se po besedah Aleša Bržana novelira, da se vodovodi povežejo in da bo problematika rešena za prihodnjih 20 ali 30 let. "Veliko stvari je bilo treba narediti, da sploh pridemo do resnega reševanja problematike," je poudaril. Kot je dejal, je bilo najprej treba ozavestiti prebivalstvo, pripraviti različne študije, spremeniti prakse pri rabi vode v Luki Koper. "Treba je nadaljevati s tem, da privlečemo več vode do našega območja. Direktorji Rižanskega vodovoda po navadi rečejo, da potrebujemo še eno reko. In to reko bomo na neki način zvlekli v obliki cevi tudi do naše Istre," je napovedal.

Kako zagotoviti stanovanja, dostopna za občanke in občane?

Koper podobno kot številna druga slovenska mesta pesti stanovanjska problematika, občani se spoprijemajo z visokimi cenami in pomanjkanjem stanovanj. Na širšem koprskem območju je povprečna cena rabljenega stanovanja 3700 evrov za kvadratni meter, kar je nekaj manj kot v Ljubljani, kjer je treba odšteti 4000 evrov, in krepko nad slovenskim povprečjem, ki je 2350 evrov na kvadratni meter. V Kopru je sicer nekaj več kot 23 tisoč stanovanj, več kot 18 tisoč je naseljenih, slabih 5000 pa praznih – pri teh gre za kratkotrajna najemniška razmerja ali za počitniška stanovanja.

Levica se zavzema za dodatno obdavčitev drugih oziroma nenaseljenih stanovanj. Po oceni kandidata stranke Alana Medveša bi mlade družine tako lažje pridobile stanovanje. "Ne gre samo za dodatno obdavčitev. Treba je sprejeti ustrezno najemniško politiko in upravljanje stanovanj, ki so v lasti občine," je prepričan. Stanovanjsko problematiko imajo sicer po njegovi oceni tudi druge skupine prebivalcev, ne zgolj mladi. "Samo z aktivno stanovanjsko politiko lahko pridemo do rešitev, ki bodo pripeljale do tega, da bodo ljudje prišli do stanovanj," je dejal Medveš in med rešitvami naštel neprofitna najemniška stanovanja, dodatni fond stanovanj in spodbujanje lastnikov, da dajejo stanovanja v dolgoročni najem.

Peter Bolčič rešitev stanovanjske problematike vidi tako v gradnji novih lastniških stanovanj kot v zagotovitvi najemniških, ki jih gradi občinski sklad. "Ampak naloga in prioriteta javnega stanovanjskega sklada mora biti pospešena gradnja javnih najemnih stanovanj. Namreč ta niso le cenejša od zasebnih, ampak dolgoročno stabilnejša," je poudaril. Kot je ocenil, je treba tudi sprostiti trg nepremičnin na način, da se potencialnim investitorjem omogoči, da gradijo nova stanovanja, kar bo omogočilo vsaj stabilnejše, če ne nižje cene.

Tudi Jadranka Šturm Kocjan je poudarila potrebo po gradnji javnih najemnih stanovanj. V programu za prvi mandat napoveduje izgradnjo stotih novih takšnih stanovanj. "Nisem za to, da se ta problematika prepusti trgu. Občina mora imeti fond, s katerim zagotovi javna najemna stanovanja," je dejala in ob tem napovedala pilotni projekt izgradnje stanovanjske soseske, ki bo imela nizek vodni odtis, stanovalci pa bi si lahko po potrebi delili skupne prostore, kot je kuhinja ali vrt. "Težila bi k temu, da novogradnje spodbujajo skupnost, solidarnost, medgeneracijsko pomoč, in da ljudi bolj povezujejo, kot so povezani zdaj," je dejala.

Večina praznih stanovanj se v Kopru oddaja turistom, študentom, ne pa domačinom. Igor Colja je prepričan, da se da to spremeniti. Dodal je, da dodatna obdavčitev drugih stanovanj sicer ni rešitev. "Najemnik ne bo nikoli znižal cen," je prepričan. Napovedal je, da ima v načrtu gradnjo 150 javnih najemniških stanovanj.

Po oceni Borisa Popoviča je stanovanjska problematika večplastna. Dejal je, da se je na začetku svojega županovanja spoprijemal s težavami prenasičenega nepremičninskega trga. "Potem se je stvar obrnila, končala se je kriza, znižale so se obrestne mere, ljudje so morali plačevati negativne obresti. Kar naenkrat je bilo veliko investitorjev," je dejal in pojasnil, da so se zato dvignile cene. Največja težava je po njegovih besedah to, da so nepremičnine večinoma kupili ljudje, ki niso občani Kopra in stanovanj ne uporabljajo. Po njegovi oceni je težava tudi to, da Univerzi ni uspelo v dovoljšni meri zagotoviti dovolj študentskih sob, kar predstavlja dodaten pritisk na najemniški trg. Če bo zmagal, napoveduje reševanje problematike z gradnjo več sto novih stanovanj.

Kot je dejal Aleš Bržan, mora lokalna skupnost pri reševanju tesno sodelovati z državo. Strinjal se je, da je potrebna gradnja študentskih domov. "Z ustrezno stanovanjsko politiko je treba motivirati, da se stanovanja, ki jih danes predvsem v mestnem jedru uporabljajo turisti in študentje, dajo v dolgoročni najem," je dejal. Ob tem je napovedal nadaljnjo gradnjo, omenil je projekt oskrbovanih stanovanj. Opozoril je sicer, da so se v zadnjih desetletjih dogajale "gradbene špekulacije", ko se je gradilo premalo za potrebe, in to stanovanja, ki niso primerna za vsakdanje življenje, ampak predvsem za turizem.