61-letni Ivo Bajc (SDS, NSi, SLS, Zeleni) je upokojenec, ki je delal na Slovenskih železnicah, med programske prioritete v primeru izvolitve uvršča ureditev Kranja kot varnega in do otrok prijaznega mesta, omejitev in ureditev politike priseljevanja, oživitev Kranja kot regijskega središča z gorenjsko univerzo in bolnišnico ter gradnjo novega doma starostnikov in zagotovitev stalne zdravniške oskrbe za domove starostnikov. Prav tako je poudaril spodbujanje samooskrbe Kranja z lokalno pridelano hrano, krepitev slovenske tradicije in kulture ter ohranitev Kranja kot Prešernovega mesta, gradnjo nove koncertne dvorane ter spodbujanje turizma v mestu in na podeželju. Do leta 2026 Bajec napoveduje tudi gradnjo avtocestnega priključka Kranj sever, štiripasovnice Kranj–Šenčur in ureditev industrijskih con.

59-letni Srečko Barbič (Gibanje Svoboda) je po izobrazbi organizator dela, trenutno pa je direktor podjetja Lokainženiring. Barbič meni, da Kranj že vrsto let nima jasne razvojne strategije in zato zaostaja v razvoju za drugimi mestnimi občinami. Razvoj bi pospeševal s projekti, sofinanciranimi iz evropskih in državnih sredstev. Problematiko starejših bi reševal z gradnjo doma in dnevnobivalnih centrov po celotni občini. Napoveduje pa tudi gradnjo javnih stanovanj za mlade družine, gospodarski razvoj pa bi spodbudil z ureditvijo Poslovne cone Hrastje in razvojem turistične infrastrukture. Pospešil bi tudi dokončanje tržnice.

Dosedanji župan 58-letni Matjaž Rakovec (SD) je univerzitetni diplomirani ekonomist. Po njegovem mnenju je kranjska občina v zadnjih štirih letih dosegla izjemen pospešek. Napovedal je dodatno povečanje rekordnih investicij z evropskimi sredstvi ter nadaljevanje projektov ustanovitve občinskega stanovanjskega sklada in razširitve prostora zdravstvenega doma. Med ključne infrastrukturne projekte uvršča gradnjo stanovanj, Poslovne cone Hrastje, novega doma upokojencev, potniškega terminala, nove ledene in plezalne dvorane, novega vrtca ter kanalizacijskega omrežja.

42-letni Zoran Stevanović (Državljansko gibanje Resni.ca) je magister menedžmenta in samostojni podjetnik. Spodbujati namerava lokalno gospodarstvo in kot posvetovalno telo ustanoviti svet menedžerjev. Med drugim napoveduje gradnjo večnamenske športne dvorane in doma upokojencev, preselitev industrijske cone Laze in razširitev vpadnice Šenčur–Primskovo. Kot župan bi tudi pritisnil na državne organe v zvezi z nenadzorovanim priseljevanjem tujcev. Povečal bi tudi sredstva participativnega proračuna.

56-letni Aleksander Svetelj (Več za Kranj) je po izobrazbi strojni tehnik, sicer podjetnik. V primeru izvolitve bi se najprej lotil pregleda poslovanja občine in revizije projektov v izvedbi. Največ izzivov in priložnosti vidi v izboljšanju sodelovanja s krajevnimi skupnostmi. Po njegovi oceni je zadnji vlak, da se Kranju da pospešek. Z urejeno infrastrukturo in ugodnimi pogoji bi v Kranj privabil več podjetij. Med ključnimi projekti poudarja Poslovno cono Hrastje, dom za starejše in prometno infrastrukturo. Takoj bi pristopil tudi h konkretnemu reševanju stanovanjskih težav mladih.

45-letni Igor Velov (skupina volivcev/Lista za razvoj Kranja) je magister znanosti, samostojni podjetnik in državni svetnik. Sam bi delal projekte, od katerih bi ljudje imeli konkretno korist za boljše življenje, in pri tem poudaril gradnjo večnamenske športne dvorane na centralnem stadionu, doma upokojencev, regijske bolnišnice in stanovanj ter posodobitev avtobusne postaje na obstoječi lokaciji.

Kandidatom smo zastavili štiri enaka vprašanja. Njihovi odgovori so razvrščeni tako, kot so kandidati razvrščeni na kandidatni listi, ki jo je objavila Državna volilna komisija.

Kako ocenjujete trenutni razvoj Kranja oz. kakšna je vaša vizija razvoja Kranja?

Srečko Barbič: Koeficient razvitosti Kranju pada. Torej razvojno in po kakovosti življenja zaostajamo za drugimi slovenskimi občinami. Naša vizija razvoja je usmerjena v kakovost življenja občanov. Če bom izvoljen, bomo združili vse potenciale za boljše življenje vseh generacij in celotnega področja MOK. Poskrbeli bomo za gospodarski razvoj, kakovostno varstvo otrok, mladim pomagali reševati stanovanjsko problematiko, za starejše bomo zgradili nov dom in dnevne centre po vaseh.

Matjaž Rakovec: V štirih letih smo uresničili za skoraj 70 milijonov evrov projektov in uspešno črpali okoli 21 milijonov evrov evropskih sredstev. Kranj ponovno pridobiva ugled na nacionalni in mednarodni ravni. Izpeljali smo številne projekte, ki so se prej zdeli neizvedljivi. Postajamo zeleno, trajnostno mobilno in pametno mesto, kar prinaša bolj kakovostno življenje in ohranjanje okolja. Kranj postaja mesto priložnosti, v katerem bomo še raje živeli in delali. Nadaljujemo v tem ritmu.

Ivo Bajec: Nimamo ustrezne industrijske cone, avtobusne postaje. Imamo premalo prostora v domovih starejših občanov, veliko Kranjčanov nima ustrezne zdravstvene oskrbe, so brez osebnega zdravnika. Ne moremo biti ponosni na stadion in ledeno dvorano, nimamo koncertne dvorane. Na vseh teh področjih je bilo v preteklosti narejenega zelo malo.
Kranj mora postati srce Gorenjske ter mesto športa in kulture. Potrebuje enakomeren razvoj po vseh krajevnih skupnostih, ustrezno infrastrukturo za razvoj gospodarstva, športa in kulture, nov dom za starejše in regijsko bolnišnico.

Zoran Stevanović: Prioritete aktualne oblasti so zastavljene napačno, prednost imajo postranske zadeve, ki pa stanejo ogromno denarja. Na žalost trenutna oblast s sedanjim županom ni razvila niti enega (večjega) lastnega projekta. Celotna občina stopica na mestu, Kranj je postal popolnoma nezanimiv za investitorje. Spodbujali bomo lokalno gospodarstvo ter ustanovili svet menedžerjev kot posvetovalno telo uspešnih lokalnih gospodarstvenikov.

Aleksander Svetelj: Razvoja oz. razvojnih projektov je mnogo, mnogo premalo za tretje največje mesto v Sloveniji. Naredil bom vse za čim boljše pridobivanje sredstev iz Evropske unije in drugih finančnih skladov. Tako kot v svojem podjetju bom tudi v občinski upravi motiviral zaposlene, saj vsi delajo za občana in za lokalno okolje, in ne zaradi pravil, ki prihajajo iz Ljubljane. Kranju bom dvignil kakovost bivanja. Z urejeno infrastrukturo in ugodnimi pogoji za delovanje bomo privabili v Kranj več podjetij, ki bodo vlagala v mesto in zaposlovala domačine. Kranj bo nadomestil zadnja štiri izgubljena leta zgrešenega vodenja občine. In zdaj je skrajni čas, da ujamemo zadnji vlak razvoja in da Kranju damo pospešek.

Igor Velov: Očitno, da vizije ni. Kljub 250 milijonov evrov ni veliko za pokazati. Delanje parkov in sajenje dreves je lepo, ampak Kranj potrebuje novo stanovanjsko politiko, nove športne objekte, industrijsko cono. Predvsem pa več poguma pri velikih odločitvah.

Kateri bi bili vaši prvi trije ukrepi, ki bi jih želeli izvesti, če bi bili izvoljeni za župana?

Srečko Barbič: Najprej se bom zahvalil volivcem za zaupanje, takoj potem pa bomo začeli udejanjati svojo vizijo razvoja. Razvojno strategijo bomo poenotili in vanjo vključili vse razpoložljive ljudi. Povezali bomo poslance, stranke, krajevne skupnosti, društva in posameznike, da bomo skupaj delovali v korist občine in občanov. Pripravili bomo proračunske dokumente v skladu z razvojno strategijo, mestna uprava pa bo delovala transparentno, odprto in bo dostopna za pobude ljudi.

Matjaž Rakovec: Nadaljevanje projektov v teku in nove zadeve: ustanovitev Javnega stanovanjskega sklada MOK, razširitev prostorov za dejavnosti ZD Kranj. Dodaten pritisk na državo za ureditev problematike priseljevanja tujcev v našo občino. Nadaljujemo gradnjo stanovanj, poslovne cone Hrastje, novega doma za starostnike na Zlatem polju, novega vrtca Sonček in novih dodatnih prostorov vrtca Kokrica, novo ledno in plezalno dvorano, kanalizacijskega omrežja (Čirče, Hrastje, Besnica, Golnik, Stražišče).

Ivo Bajec: S povezovanjem vseh akterjev na področju priseljevanja tujcev ter ustreznim nadzorom bomo uredili politiko priseljevanja tujcev v Kranj, s pregledom potreb vseh krajevnih skupnosti bomo izdelali prioritetni načrt investicij po krajevnih skupnostih za zagotavljanje enakomernega razvoja ter zagotovili ustrezne pogoje za življenje in delo predvsem mladih zdravnikov v Kranju, s čimer bomo zagotovili ustrezno zdravstveno oskrbo občanov, da bodo imeli osebnega zdravnika.

Zoran Stevanović: Poleg reševanja problematike, izražene v naslednji točki, Kranj potrebuje najprej novo avtobusno postajo na trenutni lokaciji ter urejen sistem parkiranja s povečanimi kapacitetami v blokovskih naseljih, urejeno zdravstvo s svojo bolnišnico ter dobro načrtovan stanovanjski sklad z zajetnim naložbenim delom ter z možnostjo najema stanovanj z odkupom za mlade družine. Seveda pa tudi oživitev centra mesta, ki postaja svojevrsten geto.

Aleksander Svetelj: Najprej bom dal pregledati poslovanje občine in izvedel revizijo najpomembnejših projektov, ki se izvajajo. Pregledal bom občinske finance in jasno dal vedeti, da je to denar vseh občank in občanov in da je z njim treba ravnati gospodarno. Poraba vsakega evra mora biti upravičena. Prepričan sem, da bi lahko bili projekti, ki so v teku, cenejši. Ključnega pomena je razvoj, povezovanje in boljše sodelovanje med krajevnimi skupnostmi. Na tem področju vidim veliko izzivov in priložnosti, saj so bile krajevne skupnosti in njihovi predstavniki v tem mandatu močno zapostavljeni. Občina mora prevzeti svojo odgovornost, pri tem pa dati krajevnim skupnostim možnost soodločanja in soustvarjanja njihove prihodnosti. To ne sme biti le črka na papirju in kot župan se bom za to osebno zavzemal. S pravilnim pristopom in stalnim dialogom bo mogoče določene skupne projekte zagotovo izpeljati bolje in tudi ceneje. Enako je tudi z občinskimi zavodi in podjetji, in sicer Kranjski vrtci, Prešernovo gledališče, Mestna knjižnica, Zavod za turizem in kulturo, Zavod za šport, Komunala Kranj. Tudi na teh področjih bom dal Kranju nov zagon. Naredil bom vse, da bodo imeli uporabniki storitev javnih zavodov in podjetij največ od tega.

Igor Velov: - Revizija poslovanja in pregled odprtih projektov v želji po racionalizaciji.
- Preko sosveta načelnika Upravne enote pregled nad področjem tujcev.
- V vsaki krajevni skupnosti bi v prvih 100 dneh začel po en večji infrastrukturni projekt.

Kranj velja za mesto s precejšnjim deležem tujih državljanov, ki ne izvirajo iz EU-ja, saj predstavljajo skoraj šestino vseh prebivalcev. Zaradi tega naj bi prihajalo do veliko različnih težav. Kako bi se lotili te problematike?

Srečko Barbič: Migracije se dogajajo skozi vso človeško zgodovino. Prepričan sem, da je treba pomagati tistim, ki pridejo v naš kraj zato, da bi tu živeli in postali del naše skupnosti. Uvajali in spodbujali bomo kakovostne programe integracije tujcev. Nekatere občine jih že izvajajo. Po drugi strani pa je treba na primere izkoriščanja sistema aktivno opozarjati državne institucije, ki so pristojne za nadzor, in zahtevati, da v primeru kršitev ali zlorab nemudoma ukrepajo.

Matjaž Rakovec: Vladi smo že večkrat predlagali spremembo zakonodaje s tega področja. Ustanovili smo posebno komisijo s predstavniki CSD-ja, policije, šolnikov in drugih. Prejšnji vladi in DZ-ju smo poslali 24 predlogov za izboljšanje zakonodaje, ki bi omejila priseljevanje oseb iz tako imenovanih tretjih držav in preprečili morebitne zlorabe pri prijavah prebivališča ter pridobivanju socialnih transferjev. Lani spomladi so nato sprejeli nekaj pomembnih sprememb zakonodaje na tem področju. Dopolnitve zakona o prijavi prebivališča so usmerjene predvsem v reševanje problematike prijav tako imenovanih fiktivnih prebivališč posameznikov. Zakon o tujcih pa prinaša bolj zaostrene pogoje bivanja za tujce, saj uvaja dvoletno bivanje tujca v Republiki Sloveniji za združitev družine in ne več eno leto; zahteva znanja slovenskega jezika za polnoletne družinske člane na vstopni ravni in znanje slovenskega jezika za tujce (A1), ki v Sloveniji prebivajo dalj časa (A2), uvaja tudi spremenjen način dokazovanja prejemanja potrebnih sredstev za preživljanje …

Ivo Bajec: Kot kranjski župan bom povezal vse akterje, ki imajo vpliv na priseljevanje, in uvedli bomo sistemski nadzor. Le z doslednim spremljanjem in nadzorom bomo preprečili vse nepravilnosti in izkoriščanje Slovenije kot socialne države. Ni dopustno, da so ljudje, ki dejansko sploh ne prebivajo v Kranju, prejemniki socialnih transferov. Ne motijo me tujci, ki dejansko pridejo v Kranj delat in se prilagodijo našemu načinu življenja ter se naučijo slovenskega jezika, pač pa tisti, ki izkoriščajo sistem.

Zoran Stevanović: Dovoljenja izdaja UE, ima pa župan mnogo možnosti ukrepanja prek raznih formalnih in neuradnih vzvodov, aktualnemu županu Rakovcu pa je koristilo, da imajo ti možnost udeležbe na lokalnih volitvah. Odločno bomo izvajali pritisk na državne organe v zvezi z nekontroliranim priseljevanjem tujcev na območje MO Kranj. Prav tako pa bomo poskrbeli, da javna podjetja in javni zavodi, kjer je MO glavna ustanoviteljica, ne bodo privilegirali nikogar v odnosu na lastne občane.

Aleksander Svetelj: Kranj tako kot druga mesta v zahodni Evropi potrebuje delovno silo. Vendar ne samo z območja nekdanje Jugoslavije, ampak tudi iz drugih delov Evrope. Potrebujemo zdravnike, IT-strokovnjake, potrebujemo pa tudi delavce v gradbeništvu, industriji in deficitarnih poklicih. Mestna občina Kranj se mora temu prilagoditi in narediti vse, da tujce seznani s slovensko kulturo, navadami in običaji. Spoštovanje in spoznavanje slovenskega jezika v okviru brezplačnih tečajev bo manjšalo nevidno razdaljo med domačini in tujci ter povečalo njihovo vključenost v naše okolje.

Igor Velov: Nič nimam proti tujcem. Brez njih ne bi imeli delovne sile. Vendar je več kot očitno, da v Kranju nekaj ni "ok". Predvsem na področju socialnih transferjev in ugodnosti, kot so vrtci.

Kakšen odnos ima po vašem mnenju država do Kranja, ki je tretje največje mesto po številu prebivalcev v državi? Ali bi bila z napovedano regionalizacijo njegova vloga večja?

Srečko Barbič: Država ima do občin takšen odnos, kot so ga občine sposobne ustvariti. Smo prestolnica Gorenjske, ki ji je sijaj zbledel. Uspešne občine si s kakovostnimi projekti in z ljudmi, ki v njih živijo, odpirajo vrata ministrstev in denar preko razpisov vračajo v občine. Kranj je bil pri tem neuspešen. Zdaj je čas, da skupaj z državo začnemo preporod. Sedež gorenjske pokrajine nam bo omogočil številne razvojne možnosti. Če bom izvoljen za župana, jih bomo gotovo izkoristili.

Matjaž Rakovec: Menim, da se prejšnja vlada ni dovolj zavzela za to, da bi bila Slovenija eno območje. Tako imamo v novi evropski finančni perspektivi dve območji, razviti zahodni in nerazviti vzhodni del. Manj razvita področja so upravičena do več kohezijskih sredstev in večjega odstotka sofinanciranja iz EU-ja, a hkrati nimajo potenciala, da bi ta denar porabile, saj je projekte treba vnaprej financirati. Regionalizacija bi prav gotovo prinesla boljšo ureditev in večje razvojne možnosti.

Ivo Bajec: Gorenjska s Kranjem kot regijskim središčem je vsekakor zapostavljena, središče dogajanja je Ljubljana, kjer so vse najpomembnejše institucije in se sprejemajo vse najpomembnejše odločitve, ki se nanašajo tudi na Gorenjsko. Zato je treba čim hitreje vzpostaviti pokrajine, da se bo Slovenija razvijala bolj enakomerno. Pridobiti moramo večjo moč odločanja nad razvojem Gorenjske kot pokrajine, le na tak način bomo dosegli evropsko povprečje.

Zoran Stevanović: Za mačehovski odnos države do tretje največje občine v Sloveniji smo si krivi prav sami. MO Kranj zadnjih 30 let ni imela sreče z župani, kar se kaže predvsem v tem, da smo postali neko spalno naselje in ljubljanska periferija. In kaj več kot ignorance s strani države, niti ni za pričakovati. Ne gre računati samo na regionalizacijo. Potrebujemo župana in oblast, ki bo znal MO Kranj postaviti na zemljevid Slovenije! In ustvariti občinsko okolje, v katerem bo v veselje in v ponos živeti.

Aleksander Svetelj: Država se s Kranjem ukvarja premalo oz. le toliko, kot se za to v Ljubljani zavzemajo župan in kranjski poslanci. Ti pa so bili do zdaj redko sposobni na državnem nivoju v en glas zastopati naše, kranjske interese. Pokrajine bi lahko prevzele določene funkcije, ki se trenutno izvajajo v Ljubljani. Hkrati pa bi pokrajine lahko prevzele tudi nekatere obveznosti, za katere zdaj skrbi Mestna občina Kranj. Smo eno redkih mest v Evropi, ki ima profesionalno gledališče, ki ga skoraj v celoti financira mesto in ne država ali pokrajina. Imamo odlično športno infrastrukturo, ki jo uporabljajo prebivalci celotne regije, financira pa jo predvsem občina Kranj. Kranj tako zdaj na določenih področjih dejansko skrbi za prebivalce sosednjih občin, pa tudi za razvoj celotne regije. Od tega pa imamo prebivalci Mestne občine Kranj žal bolj malo.

Igor Velov: Zagotovo bi z regionalizacijo Kranj pridobil. Zato smo tudi v Državnem svetu pripravili zakonodajo.