V prvem krogu je nekdanji poslanec SNS-a Dušan Šiško prepričal 2413 volivk in volivcev (24,6 odstotka), kriminalistični inšpektor Janez Kerin pa je prejel 1936 glasov (19,75 odstotka). Oba kot neodvisna kandidata na volitvah s svojima listama nastopata s podporo volivcev. Pred drugim krogom, ki bo potekal 4. decembra, sta se kandidata soočila na Televiziji Slovenija.

Vsaka od list najbolje uvrščenih kandidatov za župana je dobila po štiri mandate v mestnem svetu. Več svetnikov ima tako Gibanje Svoboda, ki jo bo v mestnem svetu zastopalo šest svetnikov, kot tudi stranki SNS in SDS, ki jih bosta imeli vsaka po pet.

"Ocenjujem, da v Krškem, glede na to, da bomo imeli tako močne projekte, kot je gradnja drugega bloka, kot je gradnja odlagališča in še marsikaj drugega, verjamem, da moramo vsi svetniki delovati skupaj enotno," je na vprašanje, kako si bo v primeru zmage uspel zagotoviti večino v mestnem svetu, odgovoril Šiško.

"Naše občanke in občani so jasno pokazali, da si želijo spremembe. To so pokazali s tem, da sva se uvrstila v drugi krog dva neodvisna kandidata," je dejal Kerin "Če hočemo te spremembe doseči, ne moremo iti v koalicijo z obstoječo oblastjo, ki je bila na oblasti 24 let," je prepričan županski kandidat, ki napoveduje, da bo njegova lista sodelovala z ljudmi, ki želijo blaginjo za naše občane in občanke.

Kerin je ob tem povedal, da ga pred drugim krogom ni podprl še nihče od preostalih kandidatov iz prvega kroga. Šiška je ob tem podprla kandidatka Janja Starc, ki je prejela slabih 10 odstotkov glasov, podporo pa mu je javno izrazil tudi dosedanji župan Krškega Miran Stanko, ki je občino vodil od leta 2012. Šiško je ob tem poudaril, da njegov protikandidat na volitvah nastopa z društvom Modra smer, sam pa da je "dejansko samostojen" Dejal je, da ga je Janja Starc, ki je zaposlena na obrtni zbornici, podprla, potem ko ji je predstavil program in se dogovoril za sodelovanje s skupino gospodarstvenikov.

Reševanje vse bolj pereče stanovanjske problematike

Krško pesti stanovanjska problematika. V nekaj letih, ko se bo začela gradnja drugega bloka jedrske elektrarne, bodo v mestni občini dobili še nekaj tisoč soobčanov. "Začel bom z neprofitnimi stanovanji zato, ker se vsako leto na razpis prijavi od 40 do 50 prosilcev. Občina Krško do zdaj zagotavlja od šest do sedem neprofitnih stanovanj, se pravi, da je tukaj treba narediti korak naprej," je glede reševanja problematike dejal Kerin.

Spomnil je, da je v pripravi začetek gradnje 17 neprofitnih stanovanj, a poudaril, da je to občutno premalo. "Leta 2027 mora biti pripravljenih več stanovanj, pričakujemo od štiri do sedem tisoč novih prebivalcev naše mestne občine, in tukaj tudi vidim možnost uveljavljanja predkupne pravice občine Krško v objektih, ki so zapuščeni," je dejal in dodal, da ob tem ni nujno, da se gradi samo v Krškem, ampak tudi v posameznih naseljih v okolici. Kot dober primer je izpostavil naselje Veliki trn.

Šiško je ob tem dejal, da je v Krškem nekaj lokacijskih in gradbenih dovoljenj, a so postopki dolgi in se proces vleče "kot siva brada". "V Krškem smo naredili varovana stanovanja, tudi stanovanja za mlade, imamo dosti lokacij, ki bi jih lahko dejansko naredili in moramo čim prej stopiti skupaj, in to tudi začeti delati, da nas ne bo čas povozil," je poudaril.