69-letni Zoran Janković je župan Ljubljane že od leta 2006, vsakokrat je bil izvoljen v prvem krogu. Leta 2011 je s stranko Pozitivna Slovenija zmagal na parlamentarnih volitvah, a v državnem zboru ni prejel zadostne podpore, zato se je vrnil k županovanju. Do leta 2006 je bil slabo desetletje predsednik uprave Mercatorja. Predlaga ga skupina volivcev s prvopodpisanim Jožetom Mermalom.

Aleš Primc (48 let) je predsednik zunajparlamentarne stranke Glas za otroke in družine. V javnosti je poznan predvsem kot nasprotnik umetne prekinitve nosečnosti in posvajanja otrok znotraj istospolnih družin.

Nataša Sukič (60 let) je v tokratnem sklicu podpredsednica državnega zbora, od leta 2018 je poslanka stranke Levice, od leta 2014 pa svetnica Levice v Mestni občini Ljubljana, pred politično kariero je delovala kot lezbično-feministična aktivistka.

Jasmin Feratović, 26-letni kandidat Piratske stranke, je diplomiran ekonomist in od leta 2019 generalni sekretar stranke.

Tina Bregant (46 let) kandidira kot neodvisna kandidatka, a je hkrati nosilka liste SLS-a za mestni svet, podpira jo tudi Naša dežela. Po izobrazbi pediatrinja, sodelovala je z Mladimi zdravniki Slovenije, na začetku tretje vlade Janeza Janše je bila kratek čas tudi državna sekretarka na ministrstvu za zdravje.

Jasminka Dedić (47 let), kandidatka stranke Vesna, zase pravi, da je ekofeministka, zaposlena je v državni upravi, sicer pa je dejavna v gibanju Odrast.

Mojca Sojar (58 let) je vodja svetniškega kluba NSi-ja v mestnem svetu MOL-a, po izobrazbi je gimnazijska maturantka, sicer pa mati petih otrok.

Igor Horvat (49 let) je diplomiran ekonomist, zaposlen v podjetju Epro, kot nekdanji aktivni rokometaš je predvsem športni navdušenec. Horvat je tudi vodja svetniškega kluba SDS-a v MOL-u.

Tomaž Ogrin, 82-letni magister kemije, je bil med drugim kot raziskovalec zaposlen na Institutu Jožef Stefan. Deloval je tudi v okviru nevladne organizacije Alpe Adria Green. Predlagata ga stranki Zeleni Slovenije in Konkretno, med letoma 2010 in 2014 je že deloval kot član ljubljanskega mestnega sveta.

Predstavitve kandidatov, njihove fotografije in odgovori na vprašanja so objavljeni po vrstnem redu, kakršen bo na volilnem lističu 20. novembra v prvem krogu lokalnih volitev.

Ali je Ljubljana ustrezno pripravljena na posledice podnebnih sprememb ter kateri ukrepi bi bili po vašem mnenju nujni?

Zoran Janković: Je pripravljena. Že leta 2007 smo stopili na pot trajnostnega razvoja, še danes sledimo ciljem: zasadili smo več kot 40.000 dreves, iz degradiranih površin ustvarili 100 ha javnih zelenih površin, v mestnem središču vzpostavili pešcono (že 19 ha), spodbujamo samooskrbo z lokalno pridelano hrano in kratke prehrambne verige. Smo izbrani med 100 ogljično nevtralnih in pametnih mest do 2030, v pripravi je obsežen akcijski načrt za dosego tega.

Aleš Primc: Kot smo videli v letošnjem poletju, je podtalnica upadla na rekordno nizke ravni, Ljubljanica je skoraj presahnila. V Ljubljani moramo nujno ohraniti čisto podtalnico in zagotoviti dodatne vire čiste pitne vode. V tem smislu je postavljanje kanalizacijskih cevi nad glavnim virom pitne vode neodgovorno in nevarno. Če se zgodi potres, bomo imeli škodo od potresa, velik del Ljubljane pa bo ostal tudi brez čiste pitne vode, ker jo bo onesnažila kanalizacija. Vsaj tako velike kot podnebne nas čakajo demografske spremembe …

Nataša Sukič: Ne. Infrastruktura, ki temelji na fosilnih gorivih, in "avtocentrična" mestna politika povzročata velike izpuste toplogrednih plinov. K višanju temperatur prispeva zmanjševanje zelenih površin. Naši ukrepi: krožno gospodarstvo, umik fosilne infrastrukture, nadomestitev z obnovljivimi viri energije (sončne elektrarne), ohranjanje zelenih površin in ozelenjevanje, koncept trajnostnega mesta. Naš cilj: podnebna nevtralnost do 2030.

Jasmin Feratović: Poplave v podvozih, uničujoče nevihte in žgoča poletna vročina so vse jasnejši kazalnik, da Ljubljana ni pripravljena na podnebne spremembe. Prioritiziral bi moratorij na sekanje zdravih dreves, ozelenitev cest z novimi drevoredi, ozelenitev streh, izgradnjo sistemov daljinskega hlajenja ter pametnejšo zasnovo stanovanjskih sosesk z zelenimi atriji in dvema toplotnima conama, ki poleti omogočata prezračevanje.

Tina Bregant: Strategija in akcijski načrt morata vsebovati spodbude trajnostni mobilnosti, ureditev celostne prometne strategije in urejanje prostora, v katerem ne bo potrebna uporaba avtomobila, zmanjšanje tranzitnega prometa s preusmeritvijo na železnice, zagotovitev brezplačnih mest P & R, uvedba hitre železnice, skrb za energetsko samooskrbo in energetske sanacije stavb, zmanjšanje svetlobnega onesnaženja, lokalna pridelava hrane in skrb za čim manj odpadkov.

Jasminka Dedić: Ne, Ljubljana je ena redkih evropskih prestolnic, ki še nima dolgoročne podnebne strategije (Vir: Eurocities). V programu za Ljubljano smo med nujnimi ukrepi navedli: 1. intenzivna zasaditev z drevesi in grmovnicami prilagojenih na višje temperature, 2. "podivjanje" mestnih površin za uravnavanje temperaturnih šokov in za ohranitev biotske raznovrstnosti, po zgledu na mesta, kot je Barcelona, 3. debetonizacija površin in preureditev parkirišč v igrišča, parke ipd.

Mojca Sojar: Podnebne spremembe so dejstvo, kakor tudi to, da posledice podnebnih sprememb segajo prek meja občin in prek meja posameznih držav. Kljub temu mora Ljubljana opraviti še nekaj domačih nalog in bo pod mojim županovanjem nadgradila ukrepe. Zavzemam se za dodatno zmanjševanje toplogrednih plinov iz prometa. Določili bomo mejne vrednosti emisij za avtomobile in dostavna vozila na območju ožjega dela Ljubljane. Spodbujala bom razvoj obnovljivih virov energije in nizkoogljičnih tehnologij. Na javne stavbe bomo postavili sončne elektrarne, spodbujali nastanek OVE-skupnosti in izboljšali energetsko učinkovitost. Izboljšati je med drugim treba tudi poplavno ogroženost Ljubljane in sanirati potresno ogrožene stavbe v Ljubljani.

Igor Horvat: Ljubljana bi lahko v zadnjih letih naredila bistveno več pri preprečitvi količin izpustov toplogrednih plinov in posledično vpliva na podnebne spremembe. Mislim predvsem na popularizacijo uporabe javnega potniškega prometa in nižje cene vozovnic. S tem bi bistveno zmanjšali vožnjo z osebnimi avtomobili. Uporaba LPP-ja namreč iz leta v leto upada. Niti ne more biti drugače, glede na to, da je glavni cilj aktualnega župana izgradnja parkirne hiše pod tržnico v središču mesta, ki še bolj privablja meščane, da se v središče mesta pripeljejo z avtomobilom. Veliko več bi morali narediti pri varčevanju z energijo. Tu je pomembno ozaveščanje meščanov o smotrni porabi energije v gospodinjstvih, MOL bo moral spodbujati uporabo energetsko učinkovitejših naprav in prehod na obnovljive vire energije.

Tomaž Ogrin: Ljubljana še ni ustrezno pripravljena na posledice podnebnih sprememb. Do zdaj izvedeni ukrepi so premalo. Filozofija zgoščevanja je napačna. Poplave (npr.: 2010, 2014), suše (2022), vročine (2022) so glavni dejavniki ogrožanja prebivalcev in dejavnosti. Še vedno imamo poplavljanje podvozov in Barja ob večjih nalivih. Ukrepe preprečevanja poplav bom reševal z državo, Ljubljana je tudi glavno mesto. Vročine bom blažil z zelenimi oazami z visokimi košatimi drevesi v betonskem mestu, pa tudi z ozelenitvijo fasad in streh.

Kako ocenjujete trenutni razvoj Ljubljane oz. kakšna je vaša vizija razvoja Ljubljane?

Zoran Janković: Ljubljana se enakomerno razvija na vseh področjih; do zdaj smo izvedli 2400 projektov za večjo kakovost življenja. Brez Liste Zorana Jankovića in večine v mestnem svetu številnih od njih ne bi bilo. Lista je pogosto sama sprejemala odločitve in s tem odgovornost; je garancija za uspešen razvoj Ljubljane, mesta heroj. Skupaj bomo še naprej gradili solidarno, strpno, tovariško, zeleno, čisto, varno in prijazno mesto, ki se bo dejavno odzivalo na izzive spreminjajočega se sveta.

Aleš Primc: V Ljubljani bomo v naslednjih štirih letih investirali v projekte, ki bodo omogočili ljudem, da bodo normalno živeli. Sofinancirali bomo postavitev dvigal v vse bloke in večnadstropne hiše, ki jih še nimajo, zgradili bomo mrežo varnih in zdravju prijaznih kolesarskih stez, ki ne bodo potekale ob največjih prometnicah. Ljubljana bo postala najbolj družinam naklonjeno mesto v Evropi. Med drugim bodo vse mame ob rojstvu otroka prejele 1000 EUR dobrodošlice za novorojenčka. Ljubljana bo svobodno mesto, kjer občina ne bo stanovanjski fevdalec, najemniki pa podložniki, odvisni od usmiljenja župana. Najemnikom bomo zato omogočili odkup stanovanj, v katerih živijo, in sicer na način, da se bodo do zdaj plačane najemnine upoštevale pri ceni. Na ljubljanskem podeželju bomo zagotovili hitri internet.

Nataša Sukič: Ljubljana nima izdelane urbanistične politike po meri ljudi. Javni prostor, oblikovan po zahtevah investitorjev, je omejen na prijetne prazne podobe in zapolnjen s tržnimi vsebinami ter prilagojen potrebam potrošnika in turista. Naša vizija je mesto, ki bo imelo javne površine po meri prebivalcev, ki bodo izboljšale kakovost bivanja. Za nas so ključna tri področja – razvoj družbene infrastrukture, trajnostne mobilnosti in celovite stanovanjske politike.

Jasmin Feratović: Preveč je fokusa na turizmu, turistom in njihovi izkušnji se daje prednosti nad občani in našo kakovostjo bivanja. Turizem, zlasti v središču mesta, je presegel meje vzdržnosti. Pirati bi množični turizem omejili z dvigom turistične takse in z investicijami v druge lokacije, ki še lahko sprejmejo dodatne turiste, da se jih tja preusmeri. Ljubljana prihodnosti mora biti prijazna in cenovno dostopna svojim občanom.

Tina Bregant: Moja vizija je zdrava Ljubljana. Kandidiram za zdravo Ljubljano iz enostavnih petih razlogov, da bo 50.000 občanov Ljubljane imelo osebnega zdravnika, da bo 300.000 občanov Ljubljane imelo regionalno bolnišnico ter da bomo, Ljubljančanke in Ljubljančani, dihali kakovosten čist zrak brez trdih delcev, imeli dostop do lokalne in kakovostne hrane ter da bomo še naprej lahko pili čisto vodo iz pipe.

Jasminka Dedić: Razvoj Ljubljane že več let poteka stihijsko, brez jasne vizije in začrtane poti digitalnega in zelenega prehoda v pametno in podnebno nevtralno mesto. To ponazarja opustitev strategije "Zero Waste" do leta 2035 in odločitev za izgradnjo sežigalnice le nekaj let po sprejemu strategije. Naša vizija Ljubljane do 2030 je, da ljudje vseh generacij živijo dobro in znotraj zmogljivosti lokalnega okolja in planeta, mesto pa vodi transparentna in odgovorna mestna uprava.

Mojca Sojar: Razvoj ima veliko pomenov. Razvoj na področju gradenj trenutno usmerja denar, naložbe tujih investitorjev, in je tudi zato precej neskladen, sploh glede spremljevalne infrastrukture. Razvoj obrobnih predelov Ljubljane – nekateri komaj zdaj dobivajo kanalizacijo, ceste niso asfaltirane, še vedno ni povsod tekoče pitne vode, njive in vrtove na gričevnatem obrobju Ljubljane ogroža divjad. Zdravstvena oskrba v Ljubljani trenutno skoraj ne deluje. Moja vizija Ljubljane so čista pitna voda, čist zrak, izgradnja manjkajoče kanalizacije, urejen promet, urejen potniški promet, zagotovljena zdravstvena oskrba, urejena gradnja, poslovna in stanovanjska, skrb za mlade, za mlade družine, zagotavljanje varnega staranja starejšim.

Igor Horvat: Moje dojemanje razvoja Ljubljane je popolnoma drugačno, kot ga zadnja leta usmerja trenutni župan. Temeljiti mora na skladnem razvoju celotnega mesta, tudi obrobja. Vsak prebivalec mesta je pomemben. Prizadevali si bomo za Ljubljano brez prometnih zamaškov, s celovitim sistemom javne oskrbe po dostopnih cenah, zagovarjali bomo idejo Ljubljana, pametno mesto. Najpomembnejše pa je zdravje ljudi. Na tisoče ljudi nima svojega osebnega zdravnika, kar je nedopustno.

Tomaž Ogrin: Trenutni razvoj Ljubljane je kaotičen. Dovoljuje se gradnja dragih stanovanj. Razprodaja javnih površin v zasebno last je napačna usmeritev. Strateško železniško križišče in postajo naj bi prodali tujcu. Zato je potrebna temeljita revizija OPN-ja in drugih načrtov. Naročil bom več strokovnim institucijam izdelavo vizije razvoja Ljubljane, ki bo šla v javno razpravo. Gre tudi za oceno prihodnjega števila prebivalcev, deleža in vrste industrije in storitev, stanovanj in povečanja kakovosti bivanja.

Ali bi v Ljubljani reorganizirali javni potniški promet in na kakšen način?

Zoran Janković: Javni potniški promet ves čas posodabljamo, optimiziramo linije, uvedli smo rumene pasove na cestah z največ prometa, že več kot polovico avtobusov LPP-ja poganjajo do okolja prijazna pogonska sredstva. Od 2018 smo pridobili 61 novih avtobusov, do 2027 bomo kupili dodatnih 77. Preverjamo nove alternative, testiramo uporabo električnih avtobusov in na vodik, s temi bomo vzpostavili krožno pot. Nadgrajujemo kartico Urbana, ki bo med drugim omogočala plačevanje s kreditno oz. plačilno kartico.

Aleš Primc: Promet v Ljubljani je norišnica. Javni potniški promet neučinkovit, drag in počasen. Ceste se prekopavajo vsakih nekaj let na istih mestih. Dela se izvajajo brez načrtovanja in premisleka, samo da imajo Jankovićevi hišni gradbinci vsako leto posel. V Ljubljani bomo zgradili hitro mestno železnico. Ta bo hitro in poceni prepeljala ogromno množico ljudi, tako da se bodo ceste bistveno sprostile. Zgradili bomo tudi mrežo lepih, varnih in zdravju prijaznih kolesarskih stez, stran od najprometnejših cest in avtomobilskih izpuhov.

Nataša Sukič: Da. Z novo shemo, ki temelji na konceptu glavnih linij in vključuje prestope iz primestne železnice in medkrajevnega prometa ter bo izboljšal frekvenco, potovalne čase in prestopanje; z uvedbo primestne železnice, integrirane v sistem Urbane; z dokončanjem Potniškega centra Ljubljana brez nepotrebnih komercialnih dejavnosti; s pripravo načrta za ponovno uvedbo tramvaja; s sistemom enotnih vozovnic za prevoz v Ljubljano in po njej itn.

Jasmin Feratović: Vozni redi in sheme linij ne upoštevajo trenutnih navad ljudi, ki so se v zadnjih desetletjih krepko spremenile. Javni promet tudi ni dovolj prioritiziran nad drugimi oblikami transporta. Poleg spremembe shem linij in frekventnosti voznih redov bi na določenih linijah uvedli še hiter avtobusni promet po za to posebej namenjenih pasovih, preučili bi še možnost vrnitve ene ali dveh tramvajskih linij.

Tina Bregant: Mestni promet je treba reorganizirati z uvedbo krožnih prog in spodbudami neodvisne, trajnostne mobilnosti. Mesto je treba razbremeniti tranzitnega prometa. Nujna je poglobitev železnice, gradnja hitre železnice do sosednjih mest ter ureditev ustreznih nadvozov in nivojski promet. Zelo hitro lahko ponudimo vstopanje v avtobuse pri vseh vratih ter možnost kartičnega plačila. Nujna je uvedba manjših avtobusov na območjih, ki jih sedanje linije ne pokrivajo.

Jasminka Dedić: Da, reorganizacija javnega potniškega prometa je nujna, saj ga v Ljubljani uporablja le 37 odstotkov prebivalcev, kar je manj od povprečja evropskih mest (44 odstotkov). Prednostni ukrepi na področju JPP-ja so: - uvedba zmogljivih mestnih avtobusnih linij (ZMAJ), - posodobitev flote z avtobusi z ničelnimi emisijami, - uvedba krožnih avtobusnih linij v mestnem JPP-ju, - integracija glavne železniške in avtobusne postaje in mestnega JPP-ja, - vzpostavitev “mestnih vlakov” z 10–15-minutnim intervalom.

Mojca Sojar: Urediti je treba predvsem ceste, da bo po njih promet lahko potekal hitreje. Morda tudi nadaljevati pogovore in projekt podzemne železnice z vsaj dvema krakoma. Razvoj potniškega prometa, avtobusnega prevoza, sodelovanje s primestnimi občinami glede vsakodnevnih migracij po cestah in po železniških tirih v Ljubljano in iz nje – vse to poteka prepočasi.

Igor Horvat: Promet je področje, kjer je Ljubljana v zadnjem desetletju najbolj zaostala. Mesto čaka še veliko dela, če želi uresničiti cilj zmanjšanja količine osebnega motornega prometa do leta 2030 vsaj za petino. Nekateri od ukrepov so: uvedba rumenih pasov na vseh vpadnicah v Ljubljano, povečati frekvenco in kakovost javnega potniškega prometa ter spodbujati nakup letnih vozovnic po ceni 200 evrov (namesto trenutnih 420/365 evrov).

Tomaž Ogrin: Javni potniški promet bom reorganiziral skupaj z državo. Gre tudi za boljšo vključitev vlakov. Mestni avtobusni promet bo vključeval več manjših vozil in povečal bom frekvenco in odprl še dodatne povezave v mestu. Dosegel bom boljšo organizacijo taksističnih prevozov, tudi v korist voznikov taksijev in njihovo pocenitev ter večji delež taksijev v prometu. Dal bom v izdelavo načrt izboljšanja javnega potniškega prometa, bolj prilagojenega prebivalcem, da opustijo svoj prevoz, tudi ob nakupih.

Ali bi se zavzemali za izgradnjo sežigalnice? Zakaj?

Zoran Janković: Da, iz več razlogov: okoljski, zdravstveni, samooskrba, znižanje cen. Če nam bo država dodelila koncesijo, bomo zgradili sežigalnico z najboljšo tehnologijo in zagotovili nižje od najnižjih predpisanih emisijskih vrednosti po EU-standardih. Višina dimnika bo nad inverzijsko plastjo, s čimer bomo izničili slabost kotlinske lege Ljubljane. Povečali bomo samooskrbo z energijo na 70 odstotkov, znižali ceno toplote, ukinili premog in tako poskrbeli za čistejše okolje in zdravje ljudi.

Aleš Primc: Zdravniška zbornica je prepričana, da sežigalnica pomeni veliko grožnjo za zdravje ljudi v Ljubljani in je odločno proti sežigalnici. Še posebej bi bili izpostavljeni novorojenčki, otroci, starejši ljudje, ljudje z boleznimi dihal npr. astmatiki itn. Spoštujem strokovne argumente zdravnikov. Dokler bodo zdravniki proti, sežigalnice v Ljubljani ne bo, če bom jaz župan. Prav tako sežigalnice v mestnem svetu ne bo podprla stranka Glas za otroke in družine.

Nataša Sukič: Projekt je načrtovan netransparentno in je škodljiv za okolje in zdravje. Nevarne snovi se ob sežigu sproščajo v zrak, zemljo in vodo ter povzročajo bolezni. Sežigalnice problema ne rešujejo. Začaran krog dobičkonosne proizvodnje odpadkov, ki jo spremlja dobičkonosno kurjenje, je mogoče prekiniti le z zaustavitvijo proizvodnje in uporabe plastike, ki je ni mogoče reciklirati, ter z vključitvijo preostale v krog ponovne uporabe in reciklaže.

Jasmin Feratović: Nasprotujem načrtovani gradnji sežigalnice v Mostah, samemu konceptu sežigalnic pa ne nasprotujem. Umestitev sežigalnice v kotlino je po mnenju zdravniške stroke nesprejemljiva. Komunalno blato, plenice in podobno so odpadki, ki jih tudi v prihodnosti ne bomo zmogli obdelati drugače kot s sežigom, zato je gradnja manjše sežigalnice zunaj kotline bolj smiselna od izvažanja odpadkov drugam.

Tina Bregant: Ob predpostavki, da bo sežigalnica grajena po najmodernejših okoljevarstvenih standardih (BAT princip – angl. "best available techniques"), gradnji ne nasprotujem. V čisti Ljubljani moramo za svoje smeti poskrbeti sami. Toploto, ki nastane ob sežigu, pa uporabiti za ogrevanje Ljubljane, recimo zdravstvenih ustanov, športnih objektov, vrtcev, šol.

Jasminka Dedić: Ne, smo proti sežigalnici zaradi naslednjih razlogov: - Javnozdravstveni: proces sežiganja odpadkov sam po sebi onesnažuje in predstavlja tveganje za zdravje ljudi. - Podnebno-energetski: sežigalnice oziroma proizvodnja energije iz odpadkov so nezdružljive s podnebnimi cilji (primer Københavna). - Gospodarski: Sežigalnice kanibalizirajo recikliranje, s čimer ogrožajo prehod v krožno gospodarstvo, v katerem odpadki predstavljajo dragocene vire.

Mojca Sojar: Umestitev sežigalnice v Ljubljani podpiramo, seveda pa mora ustrezati vsem standardom, ki bodo zagotavljali varnost za meščanke in meščane. Vedno več je odpadkov in prav je, da Ljubljana sama poskrbi za svoje odpadke. K njim spada tudi sežig blata iz čistilnih naprav v Zalogu in Črnučah. Evropski standardi narekujejo, naj bodo odpadki toplotno izkoriščeni, da ne onesnažujejo okolja. Trenutno drago plačujemo, da se ljubljanski odpadki sežigajo v Avstriji in na Madžarskem. To je tudi okoljsko nesprejemljivo, ker pomenijo kamioni na cestah večje onesnaženje zraka in obremenjujejo promet.

Igor Horvat: Podpiramo, saj zaradi energetske krize, ki je pred nami, druge izbire niti nimamo. Kot je obljubila Energetika Ljubljana, bo sežigalnica v Ljubljani najmodernejša in v skladu s tehnikami, ki zagotavljajo najnižje izpuste. Na podlagi tega bo poraba premoga bistveno manjša, zato bosta kakovost zraka in posledično kakovost življenja meščanov boljši. Izgradnja sežigalnice je najboljša rešitev, saj gre za energetsko izrabo goriva, ki ga proizvedemo iz mešanih odpadkov.

Tomaž Ogrin: Ne podpiram izgradnje sežigalnice. Bil sem na njeni predstavitvi. Projekt je megalomanski, kot je RCERO. Dobili bi odpadke MOL-a in še 57 občin, skupaj s skoraj 900.000 prebivalci, izpusti bi ostali pa v Ljubljani, v škodo zdravja Ljubljančanov. Škodljive so večletne količine izpustov. Vsaka občina naj poskrbi za svoje odpadke. Pomeni tudi manj prometa. Razglasitev usmeritve MOL-a v Nič odpadkov (''Zero Waste'') pomeni, da ne bo goriva za sežigalnico.