V prvem televizijskem predvolilnem soočenju na Kanalu A, na katerem sta sodelovala oba prvaka strank, ki jima ankete kažejo najboljšo uvrstitev, predsednik SDS-a Janez Janša in predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, so med drugim spregovorili o ukrepih, s katerimi bi obravnavali problematiko podražitev zaradi vojne v Ukrajini.

Janša je spomnil predvsem na že sprejete ukrepe in tiste, ki jih še pripravljajo v vladi, ki jo vodi. Poudaril je pocenitev elektrike in dejal, da je vlada pripravljena ukrepe podaljšati. Prepričan je tudi, da je treba v Sloveniji povečati površine za pridelavo hrane. Vlada dela tudi na tem, da zagotovi druge vire za oskrbo z nafto, kar da bo vplivalo tudi na stabilizacijo cen energentov, je dejal.

Prvak NSi-ja Matej Tonin pa je k temu dodal še ukrep, vreden 215.000 evrov, za to, da lahko javni zavodi neposredno kupujejo od lokalnih kmetov. Kmetje bodo prejeli 30 milijonov evrov, da bodo podražitve lahko ublažili. Pripravlja se 315 milijonov evrov za prestrukturiranje slovenskega kmetijstva.

Oba sta opozorila tudi na to, da so podražitve del dogajanja na svetovni ravni, in na pomen ravnanja EU-ja, od skupnih nabav plina do sankcij za Rusijo. V naslednjem svežnju sankcij bo sicer nafta, medtem ko plina še ne bo, je dejal Janša.

Po Golobovem mnenju je treba kratkoročno jasno razločiti med gospodinjstvi na eni in industrijo na drugi strani. Gospodinjstvom je treba ponuditi plin po reguliranih cenah. Industrija pa se bo morala znajti z dražjim plinom iz Alžirije in Katarja, ali pa ugotoviti, da jim ta ne ustreza, kar bi lahko pripeljalo tudi do zapiranja katerega od večjih industrijskih onesnaževalcev okolja.

Regulacija prehranske verige

"Zmanjkalo bo denarja. Zato potrebujemo ukrepe, ki bodo filigranski, za katere vemo, kje bomo dobili denar," je prepričan Golob. Regulirali bi tudi prehrambno verigo, s čimer se strinjajo tudi v SD-ju.

Država mora prioritetno odkupiti doma proizvedeno hrano, omejiti izvoz v tujino, subvencionirati surovine za kmetovalce, je naštela predsednica SD-ja Tanja Fajon. Poudarila je še pomen razpršitve virov, regulacijo cen goriv in energentov, "dodali bi še kakšen vavčer za ljudi, ki jih bo kriza najbolj prizadela". "Predlagali smo tudi reševalni sklad za gospodarstvo – milijardo in pol evrov za pomoč podjetjem pri preskrbi s surovinami, energenti, da bi lahko podjetja preživela z brezobrestnimi krediti," je navedla.

Za lažjo osamosvojitev mladih v SDS-u poudarjajo pomen pred kratkim sprejetega zakona, po katerem bo država dala garancijo za posojilo za nakup stanovanja. K temu je Janša dodal še dvig neto plač po zakonu o dohodnini in gospodarski razvoj z digitalno in zeleno preobrazbo, ki bo omogočal dobro plačana delovna mesta za mlade.

Zakon o dohodnini in mladi

Tanja Fajon na drugi strani meni, da zakon o dohodnini ne bo pomagal mladim, ampak najbolj tistim, ki že imajo več. V SD-ju predlagajo zakon za izgradnjo 10.000 javnih neprofitnih stanovanj. Ustavili bi sistematsko prekarno delo in beg možganov, med ukrepi za izboljšanje razmer pa je navedla še dodatne javne storitve za mlade družine, denimo brezplačne vrtce.

V Gibanju Svoboda med predlogi navajajo manjšo obdavčitev dela prvih deset let zaposlitve oziroma davčno olajšavo za tiste, ki bodo želeli investirati v nakup nepremičnine. So tudi za gradnjo tipiziranih najemnih stanovanj, ki bi jih mladi lahko po petih letih odkupili, je dejal Golob.

Tonin, ki se je sam uvrstil v mlado generacijo, je poudaril izboljšanje poslovnega okolja, v katerem bodo mladi lahko razvijali svoje talente in ustanavljali zagonska podjetja ter imeli dostojne plače. Rešitev za cene stanovanj vidijo v nižjih davkih, poudaril pa je tudi pomen usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja.

Kakšna naj bo pokojninska reforma?

Za starejše se bodo v Gibanju Svoboda zavzemali za dvig minimalne pokojnine pri 10 odstotkih nad pragom revščine. Vir za povečano dodano vrednost in več delovne sile Golob vidi v zaposlovanju tistih upokojencev, ki bi si želeli nadaljevati delo brez zmanjšane pokojnine.

Janša je medtem poudaril, da se bo povsod, kjer se življenjska doba podaljšuje, moralo delati dlje. Težava je tudi, da številni ne prejmejo pokojnine za dostojno življenje. Ker problematike ni mogoče reševati čez noč, so v tej vladi upokojencem izplačali nekaj dodatkov, je dejal.

To je poudaril tudi Tonin. Pokojninski sistem bo v prihodnosti po njegovem mnenju postal vzdržen, pokojnine pa višje, če bomo imeli veliko delovno aktivnih ljudi, ki vplačujejo v pokojninski sistem. Drugi ukrep pa je vzpostavitev drugega pokojninskega stebra, v katerem se del prispevka "plemeniti".

V SD-ju so v programu določili minimalno pokojnino za polno delovno dobo pri 700 evrih. To bodo storili z razširitvijo dostopnosti varstvenega dodatka in tako, da bodo z zakonom o demografskih rezervah poskrbeli za polnjenje državne pokojninske blagajne, je dejala Tanja Fajon.