Za kaj si bodo prizadevale slovenske politične stranke v prihajajočem mandatu? Foto: BoBo
Za kaj si bodo prizadevale slovenske politične stranke v prihajajočem mandatu? Foto: BoBo

Ena od aktualnejših žgočih tem je energetska preskrba v prihodnosti, ki se je zaradi vojne v Ukrajini in močne odvisnosti Evrope od poceni ruskih energentov še zaostrila. Imajo prav tisti, ki mislijo, da lahko ogljično nevtralno t. i. "zeleno" in varno energetsko prihodnost zagotovimo zgolj z nuklearkami, ali so to tisti, ki menijo, da lahko vse energetske potrebe nadomestimo zgolj s soncem in vetrom?

Sorodna novica Iztok Tiselj: Za NEK 2 bi morali najprej na referendum

Je treba zgraditi drugi blok jedrske elektrarne – NEK 2?

SDS: Da. Jedrska energija je ena izmed zanesljivih energetskih virov in zato je v SDS-u ob pogoju varne uporabe ne zavračamo. Uporaba jedrske energije je ena izmed rešitev za nizkoogljično, varno in predvsem zanesljivo preskrbo Slovenije z električno energijo. Pred dokončno odločitvijo glede gradnje drugega bloka bo treba preveriti predvsem njegovo okoljsko sprejemljivost in dolgoročno rentabilnost. V SDS-u dajemo poudarek nadaljevanju in pospešitvi vlaganj v konkurenčne, trajnostne, zanesljive in varne dodatne proizvodne vire ter okrepljene prenosne zmogljivosti obstoječih.

LMŠ: Da. Vendar pa je treba opraviti široko javno in strokovno razpravo ter izvesti posvetovalni referendum. Najprej pa je treba zagotoviti transparentno finančno-tehnološko konstrukcijo projekta, saj si ne želimo še ene zgodbe po vzoru spodletelega TEŠ 6.

NSi: NSi se zavzema za postavitev drugega bloka NEK, saj je to del strategije za energetsko neodvisnost Slovenije pa tudi načrta, da bi Slovenija postala izvoznica električne energije. V trenutnih razmerah v mednarodni politiki in ob zahtevah po razogljičenju družbe je jedrska energija v Evropi spet postala sprejemljivejša. V Sloveniji imamo poleg tega dolgoletne praktične izkušnje z delovanjem jedrske elektrarne, kar daje dobro popotnico za njeno nadgradnjo. Poleg jedrske energije NSi vidi veliko priložnost v večji izrabi energetskega vodnega potenciala, vetra, predvsem pa sonca. Predlagamo, da za postavitev sončnih elektrarn izrabimo degradirana območja, območja ob avtocestah in železniških povezavah.

Pirati: Absolutno, če ne želimo še desetletja biti odvisni od fosilnih goriv. V Piratski stranki se bomo zavzemali za transparentno in strokovno vodenje vseh postopkov, povezanih z novim blokom Jedrske elektrarne, predvsem je pomembno, da izberemo najbolj zanesljivega izvajalca, kar ameriški Westinghouse, ki ga forsira trenutna oblast, ni.

SNS: Da.

Kaj pravijo politične stranke?

Je treba zgraditi drugi blok nuklearke - NEK2?
Je treba bolje opremiti Slovensko vojsko (SV)?
Je treba zgraditi množico javnih najemnih stanovanj?
Je treba napisati nov zakon o RTV Slovenija?
Je treba povrniti zaupanje v pravno državo?
Je treba ohraniti Evropo krščansko?
Je treba otežiti dostop do splava?
Je treba omogočiti istospolnim parom možnost posvojitve otroka?

Vprašanja so bila poslana vsem strankarskim listam, ki sodelujejo na prihajajočih volitvah. Nekatere (še) niso odgovorile.

Lista Borisa Popoviča: Glede nato, da prvi blok NEK-a že imamo, se mi gradnja drugega bloka v luči zagotavljanja samozadostnosti z električno energijo naše države in neodvisnosti do tujih družb oziroma držav, ki to ključno dobrino prodajajo, zdi smiselna, še posebej seveda če se na ta način sočasno tudi rešimo okoljevarstveno zelo spornih oziroma škodljivih virov energije, ki jih zdaj uporabljamo. Za njih pa še celo plačujemo zelo visoke kazni Evropski uniji in seveda hkrati izdatno zastrupljamo naše državljanke in državljane ter zrak, ki nas obdaja.

DOM: Zanesljiva oskrba z električno energijo je ključni dejavnik gospodarskega razvoja. Zelena preobrazbe, ki vse stavi na obnovljive vire energije, je prevara, ki vodi v energetsko revščino. Osnova elektroenergetskega sistema ne morejo biti sončne in vetrne elektrarne. Edina alternativa je jedrska energija. Zavzemamo se za čimprejšnji začetek gradnje ob dveh pogojih: 1. O gradnji JEK 2 bi odločili državljani na referendumu 2. Zaradi poraznih izkušenj s hrvaškim solastništvom JEK, bi moral biti JEK 2 v izključno slovenski lasti.

Vesna: Ne. Slovenija mora nadomestiti proizvodnjo elektrike iz termoelektrarne Šoštanj, zmanjšati odvisnost od plina, oljnih in naftnih derivatov ter uranove rude. Vse to uvažamo, večino iz Rusije ali avtokratskih arabskih režimov. Z gradnjo nove jedrske elektrarne ne bomo zmanjšali odvisnosti od tuje tehnologije in urana, ne bomo uveljavili okoljsko sprejemljivih načinov proizvodnje energije in ne bomo znižali zneskov mesečnih položnic za elektriko. Vse to lahko naredimo izključno in zgolj z zamenjavo milijona slovenskih streh s solarnimi, začetkom množičnega izkoriščanja geotermalne energije ter moči vetra.

Resni.ca: Era gradnje nukleark je mimo, saj gre za ekstremno drag projekt, ki se gradi 10+ let in ki proizvaja radioaktivne odpadke, ki praktično nikdar ne postanejo neškodljivi. Še posebej se nuklearke ne bi smele graditi na potresno zelo ogroženem območju (mnenje francoskega inštituta za jedrsko in sevalno varnost iz leta 2013 je pristojne v NEK-u opozorilo, da lokacija v Krškem ni primerna za gradnjo jedrske elektrarne, ker je v bližini aktivne tektonske prelomnice Libna.

Gibanje Svoboda: Jedrska energija je brezogljična energija, zato ne nasprotujemo njeni nadaljnji uporabi. Bi bilo pa potrebno pred morebitno gradnjo drugega bloka NEK 2 doseči širšo družbeno soglasje in ga preveriti tudi na referendumu. V tem trenutku se nam zdi pomembneje vlagati v obnovljive vire energije in odstraniti ovire, ki preprečujejo, da bi obnovljivi viri energiji pri nas dobili večji razmah.

SD: Treba je zagotoviti energetsko neodvisnost ob hkratnem doseganju podnebnih ciljev. Jedrska energija lahko kot nizkoogljični vir pomembno prispeva k trajnostni energetski prihodnosti. Odločitev za gradnjo drugega bloka NEK je pomembna in dolgoročna, zato menimo, da jo je treba sprejeti po temeljiti javni razpravi in na referendumu.

Levica: Projekt gradnje drugega bloka NEK je treba vsaj začasno zaustaviti. Tako velika investicija, ki bo začrtala pot slovenske energetike za več desetletij, potrebuje široko demokratično razpravo. Zato v Levici zagovarjamo začasno ustavitev gradnje NEK 2 ter široko javno razpravo o možnih alternativah in nerešenih problemih, kot je shranjevanje jedrskih odpadkov. Končno odločitev morajo sprejeti državljanke in državljani na referendumu.

SAB: V stranki SAB predlagamo ustanovitev 3. energetskega stebra za pospešeno gradnjo proizvodnih objektov zelene energije. Tako bi lahko nadomestili velik del izpada energije in ujeli cilje Pariškega sporazuma. Za gradnjo drugega bloka JEK v SAB predlagamo posvetovalni referendum. Ob soglasju državljanov bomo podprli gradnjo jedrske elektrarne v obliki modularne gradnje blokov, tj. malih elektrarn, ki jih lahko dograjujemo glede na potrebe po energiji.

Naša dežela: Da, gre za neizbežno odločitev. V stranki Naša dežela se sicer primarno zavzemamo za izrabo obnovljivih virov energije (sonce, veter, voda, biomasa), a se zavedamo, da bo za stabilno in varno energetsko samooskrbo Slovenije drugi blok nujen. Sploh v luči zadnjih dogodkov v Ukrajini.

Gibanje Zdrava družba: O tem bodo odločale volivke in volivci na referendumu. Mi pa bomo zagotovili uravnoteženo javno predstavitev prednosti in slabosti ter neodvisno analizo porabe energije v Sloveniji.

Povežimo Slovenijo: Odvisnost od fosilnih goriv ni rešitev. Izgradnjo drugega bloka podpiramo kot prehodno rešitev, če želimo ohraniti samooskrbnost Slovenije z električno energijo ter s tem ohraniti nižje cene električne energije in večjo konkurenčnost gospodarstva. Za dolgoročno vzdržnost pa moramo več postoriti na področju diverzifikacije – tu bomo zagnali projekte za izkoriščanje energetskih potencialov Slovenije: geotermalno energijo, lesno biomaso, veter, sonce in mikro-hidroelektrarne.

Sorodna novica Ocena ostaja enaka: pripravljenost vojske za delovanje v miru dobra, v vojni nezadostna

Slovenska vojska (SV)

Druga aktualna tema je zagotovo opremljanje Slovenske vojske (SV), pri čemer smo v zadnjem času poslušali številne kritike: od tiste, da je vsak evro za orožje stran vržen denar, pa tudi, da se kupuje "napačna" oprema, ki je namenjena zgolj misijam Nata v tujini, za dejansko obrambo Slovenije ali uporabo v civilne namene pa je brez vrednosti. Generalštab medtem ocenjuje, da je pripravljenost SV-ja za delovanje v miru dobra, v vojni pa nezadostna.

Je treba bolje opremiti Slovensko vojsko (SV)?

SDS: Da. Krepitev obrambne moči države in še posebej zmogljivosti nacionalnega sistema kibernetske obrambe je v teh časih vitalnega pomena. Dosledno uresničevanje strateških ciljev na področju obrambe, zapisanih v strateških in drugih dokumentih (strategija nacionalne varnosti, obrambna strategija, izpis nove vojaške strategije), kot tudi zaveze večnacionalnim sistemom kolektivne obrambe in varnosti v okviru Nata, EU-ja in OZN-a nam nalagajo, da vojsko ustrezno opremimo. Ne pozabimo, da ima vojska tudi veliko vlogo pri odpornosti sistema proti naravnim in drugim nesrečam.

SD: Slovensko vojsko je treba opremiti tako, da bo lahko opravljala vse naloge, ki jih je sprejela v okviru sistema kolektivne obrambe.

LMŠ: Ker je SV pomemben dejavnik nacionalno varnostnega sistema, morajo biti investicije oziroma vsaj večina njih premišljene in uporabne tudi za sistem zaščite in reševanja oziroma za pomoč ljudem. V skladu s tem smo v času vlade Marjana Šarca podprli nakup treh helikopterjev, ki bi bili namenjeni za t. i. dvojno rabo.

Gibanje Svoboda: V Gibanju Svoboda bomo dodatna vlaganja v SV prvenstveno skušali zagotoviti s sodelovanjem slovenskih visoko tehnoloških in inovativnih podjetij, ki se ukvarjajo z izdelavo obrambne in zaščitne opreme. Prednost bomo dali tudi razvoju tistih zmogljivosti SV, ki zagotavljajo njihovo dvojno uporabnost – za izvajanje njenega temeljnega poslanstva kot tudi za sodelovanje pri zaščiti in reševanju. Vojakom, ki skrbijo za našo varnost, bomo zagotovili ustrezne materialne, delovne in karierne pogoje. Kibernetska varnost bo eno od pomembnih novih področij.

NSi: Slovenska vojska je bila dolga leta neupravičeno na stranskem tiru, ko je šlo za njeno opremo in položaj slovenskega vojaka. V zadnjem obdobju, v času, ko obrambno ministrstvo vodi Matej Tonin, je bil glede obojega narejen velik premik. Napad Rusije na Ukrajino je znova pokazal, da mir in varnost nista samoumevna. Pokazalo pa se je tudi, kako strateško modra je bila odločitev Slovenije, da vstopi v zvezo NATO in si tako zagotovi varnost. Seveda pa to prinaša tudi obveznost, ko gre za sodelovanje v mednarodnih misijah in za opremljenost enot Slovenske vojske.

Vesna: Da. A ne nujno z več denarja. Slovenija bi morala zavezo miroljubne zunanje politike vključiti v Ustavo RS. In enote slovenske vojske specializirati in vrhunsko opremiti za naloge reševanja v naravnih nesrečah, oblikovati vojaške medicinske enote in pripadnike SV izuriti za opravljanje nalog t. i. modrih čelad. S temi enotami bi SV polno sodeloval v sestavi NATO, prispevala k mednarodnemu ugledu države in krepila zavest o miroljubnem reševanju sporov.

SAB: Vojska je vedno bila in bo steber samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, zato jo primerno opremljeno potrebujemo. Slovenija je miroljubna država, zato bi opremo potrebovali predvsem za samoobrambo in pomoč državljanom ob naravnih nesrečah. Potrebovali bi, denimo, helikopter za gašenje požarov, kar se je ob nedavnem požaru v Ajdovščini le še potrdilo. Je pa vlada s svojo neodgovorno politiko finančni prostor za tovrstne nakupe zmanjšala na minimum.

SNS: Da, saj je trenutno ocenjena zadovoljivo za mir, o vojnem stanju nas ne more zaščititi.

DOM: Slovenska vojska je kadrovsko, materialno in finančno podhranjena. Zaradi desetletij dolgega finančnega prikrajševanja ni sposobna zagotoviti suverenosti in ozemeljske celovitosti Republike Slovenije. Poleg maloštevilnosti jo pesti katastrofalno razmerje med vojaki na eni strani in častniki in administrativnim osebjem na drugi. Pri investicijah bi bilo potrebno kot prioriteto postaviti nakupe, ki krepijo obrambno sposobnost države, in ne opreme, ki je prvenstveno namenjena logistični podpori v NATO-vih »mirovni« misijah. Cilj stranke DOM je zvišanje obrambnih izdatkov na 2 % BDP v štirih letih.

Levica: V Sloveniji nimamo konsezna o tem, kakšna naj bo obrambna politika. To javno priznavata celo vrh vojaške birokracije in vladajoča politika v najvišjih programskih dokumentih. Ankete, ki jih izvaja pakt Nato, pa kažejo, da prebivalci nasprotujejo povečevanju nabav orožja. Potrebujemo široko javno razpravo o obrambni politiki in možnosti demilitarizacije. Dokler nimamo zgrajenega družbenega konsenza o tem, so vse naložbe v orožje in opremo, ki presegajo redno delovanje vojske, sploh pa take, ki so primerne le za intervencije pakta Nato v tujini, nesprejemljive.

Pirati: V nabavljanju zastarele in preplačane opremo, ki je namenjena vojskovanju v zastarelih konceptih, ne vidimo smisla. Slovenija si mora prizadevati, da se naloge njene vojske znotraj mednarodnih zavezništev posveti predvsem kibernetski varnosti in podpori zaveznicam na tem področju.

Lista Borisa Popoviča: Mislim, da je slovenska vojska čisto dovolj dobro opremljena, prav je, da se še naprej drži ta nivo in ne razmišljam o nekih agresijah na druge države s strani naše vojske, ki je bila, odkar pomnim zase, vedno namenjena izključno obrambi naše države, tako nekdanje kot tudi današnje. Sem absolutno proti spreminjanju paradigme v tej smeri.

Resni.ca: Oprema vojske ne predstavlja samo orožja za boj, ampak tudi vso opremo za zaščito in reševanje v primerih naravnih nesreč in izrednih dogodkov. Zavzemamo stališče, da mora Slovenska vojska nenehno slediti novim smernicam, pri čemer morajo biti izdatki namenjeni Slovenski vojski uravnoteženi z ostalimi izdatki v proračunu ter usklajeni z dejanskimi potrebami. Pri nakupu vojaške opreme je potrebno ukiniti vse "dodatne" stroške, preprečevati korupcijo in s tem odtekanje denarja iz našega proračuna za podkupnine pri nakupih drage opreme.

Naša dežela: Da, slovenskega vojaka in vojakinjo je potrebno dostojno opremiti.

Gibanje Zdrava družba: V zvezi s slovensko vojsko je najprej potreben temeljit družbeni premislek, kako si želimo državljanke in državljani v nadalje zagotavljati obrambo nacionalne suverenosti naše države. Na tej podlagi se bo najprej izpostavilo vprašanje nujnosti reorganizacije SV in šele zatem njene opremljenosti.

Povežimo Slovenijo: Za vsak poklic je treba zagotoviti ustrezne pogoje za opravljanje poklica. Slovenski vojaki pri tem niso izjema. Smiselno pa je je dati večji poudarek možnosti, da pri investicijah za obrambo v čim večji meri sledimo tudi širšim ciljem, npr. pri nabavi helikopterjev, za več stransko uporabo, npr. reševanje pri naravnih nesrečah.

Sorodna novica "Povpraševanje po nepremičninah v Sloveniji je neznosno." Ali ustvarjamo socialno bombo?

Stanovanjska problematika

Eden najbolj perečih problemov predvsem mladih v Sloveniji je priti do prve lastne strehe nad glavo. Cene nepremičnin so pobegnile v nebo, višina tržnih najemnin pa tudi. Očitno je stanovanjska politika v državi zašla v slepo ulico.

Je treba zgraditi množico javnih najemnih stanovanj?

Gibanje Svoboda: Da. Čim več in čim hitreje. Nujno bo spremeniti zemljiško politiko in skrajšati postopke umeščanja v prostor. V Gibanju Svoboda se zavedamo pomanjkanja stabilnih in dovolj visokih virov za financiranje gradnje javnih najemnih stanovanj. Zato bomo zgradili robusten sistem javnega financiranja tovrstnih projektov in pripravili zakonske podlage za izdajo namenskih obveznic, ki bodo namenjene za gradnjo javnih neprofitnih stanovanj. Podpiramo tudi alternativne in inovativne stanovanjske skupnosti ter gradnjo stanovanj preko zadrug. Za mlade bomo zagotovili državne garancije za posojilo za nakup prvega stanovanja. Tako bodo lažje dosegli pogoje glede kreditne sposobnosti.

LMŠ: Da. V LMŠ podpiramo javno-zasebno partnerstvo za krepitev fonda javnih najemnih stanovanj ter smo naklonjeni ustanovitvi stanovanjskih zadrug po vzoru uspešnih tujih praks.

SD: DA. Socialni demokrati imamo pripravljen zakon za izgradnjo 10 tisoč javnih najemnih stanovanj. Gre za največji javni projekt izgradnje stanovanj doslej, v vrednosti 1,3 milijarde evrov v obdobju do leta 2030. Model je narejen na predpostavki, da v povprečju najemnina za novo 65 m2 veliko stanovanje v Ljubljani ne presega 350 evrov na mesec.

Levica: Da. Naslednja vlada mora takoj začeti s programom gradnje 30 tisoč novih javnih najemnih stanovanj do leta 2030 in vsako leto v povprečju zagotoviti več kot 3300 novih stanovanj. Ob tem je treba nemudoma uvesti progresivni davek na nepremičnine in davek na prazna stanovanja, ki bosta namenjena obdavčiti najbogatejših. Tako bodo stanovanja manj privlačna za finančne naložbe, prazna stanovanja na območjih, kjer jih primanjkuje, se bodo aktivirala kar bo vodilo v znižanje cen in večjo ponudbo stanovanj na trgu.

SAB: V stranki SAB bomo mladim zagotovili več neprofitnih stanovanj, ki jim bodo bolj dostopna kot sedaj, prav tako bomo vzpostavili poroštveno shemo države za lažji nakup prvega stanovanja. Verjamemo, da jim bo to omogočilo hitrejše in bolj kakovostno samostojno življenje ter stabilnejšo prihodnost. Se pa strinjamo, da je treba množično izgraditi tudi javna najemna stanovanja, ki naj bodo v prvi vrsti dostopna mladim in mladim družinam.

Pirati: Vsekakor, a je potrebno nepremičniski trg najprej urediti s pomočjo davka na premoženje in predvsem ugotoviti, koliko nepremičnin je trenutno na voljo in služijo oddaji na črno ter nadzoru cen na trgu.

SDS: V SDS menimo, da mora biti stanovanjska politika usmerjena v zagotavljanje možnosti, da vsak pride do primernega stanovanja zase in za svojo družino. Poslanska skupina SDS je v parlamentarno proceduro pravkar vložila Zakon o stanovanjski jamstveni shemi za mlade, ki bo mladim omogočal najem stanovanjskih bančnih kreditov ob 20% lastni udeležbi in s poroštvom države. Zakon o stanovanjski jamstveni shemi bo tako mladim pomagal pri tem, da bodo lažje prišli do kredita in do lastnega stanovanja.

NSi: V Sloveniji je vsekakor premalo javnih najemnih stanovanj, se pa v NSi zavzemamo za to, da bi se mladi lahko čim prej osamosvojili, si ustvarili družino, in če si tako želijo, imeli pogoje, da bi stanovanje kupili. Del ukrepov, ki je temu namenjen, vsebuje tudi novela zakona o dohodnini, v katero je NSi vložila veliko naporov in je v javnosti bolj znana po tem, da vsem prinaša višje plače, a prinaša ugodnosti tudi ko gre za dajanje stanovanja v najem - znižana je stopnja dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem s 27,5 % na 15 % in znižan je tudi odstotek normiranih stroškov, ki se priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, s 15 % na 10 %.

Vesna: Javna najemna stanovanja potrebujemo, a le kot eno izmed rešitev akutnega stanovanjskega problema mlade generacije. Za rešitev, kot jo populistično zagovarja večina političnih strank, bomo porabili najmanj desetletje, ustvarili ogromno javno podjetje z vso koncentracijo moči, političnim vplivom in korupcijskimi tveganji, hkrati pa mladim ponudili stanovanja v betonskih blokih izven lokalnih okolij slovenskega podeželja. V stranki VESNA zagovarjamo ustanovitev Nacionalne stanovanjske garancijske sheme, ki bo vsakemu omogočila najem kredita za izgradnjo, nakup ali obnovo svojega prvega stanovanja. Le na ta način bomo ohranili poseljenost podeželja in omejili moč gradbenega in nepremičninskega sektorja.

SNS: Ne. Na eni strani je preveč praznih, po drugi strani pa je treba seznam upravičencev prevetriti in dati prednost Slovencem.

Resni.ca: Država se mora kratkoročno vmešati samo toliko, da pripomore k dvigu ponudbe na trgu s takojšnjo gradnjo dodatnih stanovanjskih površin. Vedno namreč pozabljamo, da vsi trgi, ne glede na to ali se vanje vmešava država ali ne, delujejo po principu ponudbe in povpraševanja. Težavo bi reševali z: 1. Normaliziranjem obrestnih mer. 2. Ukinitvijo davka na najemnine za najemniška stanovanja. 3. Ukinitvijo ali drastičnim znižanjem zemljiških oz. komunalnih prispevkov. 4. Drugačno državno politiko določanja zazidljivosti zemljišč. 5. Znižanjem DDV-ja za gradbeni material, pohištvo. Država ne sme konkurirati tržnim ponudnikom stanovanj, saj jih na dolgi rok tako izriva iz igre, kar ima za posledico zmanjšan obseg ponudbe.

Lista Borisa Popoviča: Ne, treba je zgraditi množico lastniških neprofitnih stanovanj, kjer bo lahko slehernik postal lastnih stanovanja in ne le najemnik oziroma izkoriščanec, kar se trenutno dogaja v naši državi. To področje je pomemben del našega programa in uporablja formulo, za slovenske razmere inovativno, za razvite države pa normalno delovanje države v korist svojih državljank in državljanov. Naša lista ponuja nakup stanovanj, ki jih bo gradila država po neprofitni ceni, katera bo mogoče kupiti brez pologa, druge hipoteke in poroka, le s predložitvijo plačilne liste. Garant plačila bo seveda država v 100-odstotnem znesku, saj v tem primeru rizika sploh ni, seveda, če je država pravilno vodena.

DOM: Slovenija je tržno gospodarstvo. Menimo, da ni naloga države, da ljudem zagotavlja stanovanja. Zlasti zato, ker javna najemna stanovanja niso namenjena Slovencem. Naše analize kažejo, da kar 95 % najemnih stanovanj dobijo ekonomski migranti iz držav ex-SFRJ. Najemna stanovanja ne predstavljajo racionalne investicije, saj neprofitna najemnina npr. ne pokriva niti 50 % relevantnih stroškov. Namesto najemnih stanovanj naj država npr. s prilagodljivo prostorsko ureditvijo zagotovi, da si bodo državljani sami lahko rešili svoj stanovanjski problem.

Naša dežela: Smo za celostno reševanje stanovanjske politike, ki je pereče ne samo v mestih temveč tudi na podeželju. Res pa je, da je prav državni centralizem, ki mu v stranki Naša dežela nasprotujemo, rodil nedostojno visoke cene najemnih stanovanj. Predlagamo še: zagotovitev sistemskega vira za gradnjo stanovanj, razbremenitev najemniških stanovanj z univerzitetnimi kampusi, spodbujanje razvojne stanovanjske politike v lokalnih skupnostih, uvedbo sorazmerne "stanovanjske olajšave" na dohodnino za mlade, ki niso lastniki večjega premoženja (do 20.000 eur) ter poroštvo države pri stanovanjskih kreditih za tiste, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje z nakupom, vendar sami niso dovolj kreditno sposobni.

Gibanje Zdrava družba: Javna najemna stanovanja so lahko pomembna razvojna spodbuda ne le za mlade in mlade družine. Je pa ob tem potrebna tudi temeljita družbena sprememba, utemeljena na svobodi odločanja in družbeni pravičnosti ter načelu sonaravnega razvoja. Zato je treba npr. ob gradnji teh stanovanj prvenstveno poskrbeti, da ne bo več niti najmanjšega suma na povsod prisotno sistemsko korupcijo ter provizije gradbenim baronom in naročnikom.

Povežimo Slovenijo: Mladim moramo omogočiti, da lahko sami rešijo svoj stanovanjski problem. Stanje na trgu nepremičnin je zaradi procesa centralizacije do določene mere izkrivljeno. Naš odgovor je regionalizacija in ustvarjanje ustreznih pogojev povsod po Sloveniji. Če bomo pri decentralizaciji učinkoviti, bo tudi cena padla. Strinjamo pa se, da je treba več financ nameniti reševanju stanovanjskih problemov, sploh pri tistih, ki stanovanjski problem rešujejo prvič. Tu bomo postopali v treh smereh: okrepili bomo stanovanjski sklad z jamstvenimi shemami, bolje izkoristili potenciale javno-zasebnih partnerstev in spodbujali obstoječe dobre prakse na lokalni ravni (na vso Slovenijo razširiti prakso župana Kobarida g. Marka Matajurca, ki bo v občini ponudil mladim komunalno opremljene parcele po nizki ceni, in drugih dobrih praks).

Sorodna novica Zaposleni na RTV-ju: Pomisleki glede imenovanja Pirkoviča na čelo MMC-ja vsebinski in proceduralni

RTV Slovenija in svobodni mediji

Eden od stebrov demokratične družbe so svobodni in neodvisni mediji, ki lahko profesionalno in objektivno poročajo tudi če vladajočim to ni všeč in bi najraje razbili ogledala, ki so jim nastavljena. Trenutni zakon o RTV Slovenija omogoča, da si lahko vsakokratna vladajoča koalicija hišo podreja s pomočjo direktnega imenovanja kandidatov v nadzorni in programski svet, kar je glede na izkušnje kadrovanj preteklih let še kako všeč tako "levim" kot "desnim". T. i. Grimsov zakon (Branko Grims, SDS) o RTV Slovenija je v veljavi že 16 let.

Je treba napisati nov zakon o RTV Slovenija?

SDS: Zagotovo. Ministrstvo za kulturo je pod vlado SDS pripravilo celovito prenovo medijske zakonodaje, ki pa žal ni bila sprejeta. V okviru le te so bile tudi ključne spremembe za RTV SLO, prinesle bi pozitivne učinke na samo delovanje javne RTV in njen program. Predlagano je bilo da bi se 5 % letnega RTV-prispevka namenjalo za finančno podporo medijem, ki izvajajo obveščanje v splošnem interesu in 3 % za STA, organizacijska enota Oddajniki in zveze bi bila prenesena na novoustanovljeno družbo v 100 % lasti države. Menimo, da bi tovrstna predlagana sprememba medijske zakonodaje zagotovila bolj gospodarno in odgovorno ravnanje v medijih in s tem korak k medijski pluralizaciji po vzoru drugih evropskih držav.

LMŠ: Da ali ga vsaj korenito prenoviti. Rdeča nit sprememb bo vrnitev neodvisnosti in avtonomije obema servisoma, nujna je tudi prevetritev določb o financiranju, hkrati pa je iz postopka imenovanja zlasti programskega sveta RTV Slovenija treba umakniti prevladujoč vpliv politike. Z zakonskimi vzvodi bomo ustavili spreminjanje obeh javnih medijev v vladna oziroma strankarska trobila.

SD: DA. Na pobudo predsednice SD Tanje Fajon so voditelji SD, LMŠ, SAB, Levice in Gibanja Svoboda podprli novinarje zaradi političnega podrejanja RTV Slovenija in se zavezali, da bodo takoj po volitvah pripravili nov zakonski okvir, ki bo omogočil profesionalno in neodvisno delo novinark in novinarjev RTV Slovenija brez vmešavanja politike v njihovo delo ter strokovno vodenje javne medijske hiše.

Gibanje Svoboda: Da. Nujno potrebujemo pravni okvir, ki bo omogočil svobodno in odprto okolje ter neodvisnost javnih medijev, zmanjšal neposredni politični vpliv na njihovo delovanje in krepil njihovo programsko avtonomijo. Zgroženi smo nad sedanjo demontažo javne RTV, zato javna RTV potrebuje nov ustroj delovanja, ki bo poudarjal načelo avtonomije, strokovnosti in uredniške neodvisnosti na področju informiranja ter ustvarjanja programskih vsebin in usmeritev v večjo kakovost programov. V Gibanju Svoboda bomo šli v sodelovanju z drugimi političnimi akterji in s civilno družbo v pripravo takšnega zakona, da bo lahko vložen v proceduro takoj po volitvah.

Levica: Medijska in z mediji povezana zakonodaja, tudi zakon o RTV, potrebuje temeljite in daljnosežne reforme. Pri teh si bomo prizadevali za povečevanje javnega financiranja novinarstva v javnem interesu. Potrebna je tudi temeljita reforma, ki bo zagotovila transparentnost in vpliv javnosti (in ne političnih elit) na porazdelitev sredstev. Politični pritiski na svobodo izražanja in medijem so nedopustni, zato je treba zagotovitinjihovo avtonomijo v odnosu do politične oblasti in političnih strank ter pritiskov iz tujine (npr. Madžarske).

Vesna: Da. A še večji izziv bo vsebina novih zakonov. V Vesni bomo podprli le zakon, ki bo predstavnike političnih strank v celoti umaknil iz vsakega organa odločanja na RTV SLO. RTV SLO naj bo resnično javna RTV. S predstavniki javnosti, nevladnih organizacij, Društva novinarjev Slovenije in predstavniki zaposlenih v programskem svetu.

SAB: V stranki SAB-u se zavzemamo za svobodne in neodvisne medije; tako STA kot RTV sta bila v tem mandatu tarči napadov vladne koalicije. S pritiski in finančnim izčrpavanjem si je vlada javne medije podredila in ustvarila pogoje, ko novinarji delajo samocenzuro in se bojijo za lastne zaposlitve. Politično prilaščanje javne RTV je nedopustno, zato smo se tudi v SAB podpisali pod protestno izjavo opozicijskih voditeljev o nepravilnostih in pritiskih na RTV. Novi zakon o RTV vsekakor podpiramo.

SNS: Da.

Resni.ca: Podpiramo spremembo zakona o RTV Slovenija (v nadaljevanju: RTV), pri čemer se zavzemamo za odpravo obvezne naročnine in posledično plačevanja RTV prispevka, ki je trenutno vezan na električni priključek. Sploh v sedanji situaciji, ko gre za eklatantna kršenja človekovih pravic in za podrejanje nacionalnega interesa interesu globalistov, korporacij ter diktatorski vladi, se je pri RTV izkazalo, da nikakor ne gre za neodvisno nacionalno RTV, ampak za trenutni oblasti podrejeno institucijo. Zato je prav, da ima vsak možnost odločitve ali sprejema usluge RTV in tudi finančno podpira ali ne.

DOM: Absolutno. RTV Slovenija že dolgo ni medij, ki bi delovala v javnem interesu, ampak agitprop leve politične opcije. Je ugrabljena javna institucija, ki jo prisilno financiramo vsi. RTVSLO je glede na velikost države in programske vsebine prevelika in predraga ustanova. Najboljše zdravilo za vse težave je ukinitev obveznega plačevanja naročnine. Tako postavljena dohodkovna omejitev bo ustanovo prisilila v temeljito prestrukturiranje. Ne predstavljamo si, da bi še naprej lahko financirali ustanovo z 2.500 zaposlenimi.

Pirati: Da in naša stranka ima spremembe medijske zakonodaje že napisane v svojem programu. Ključno je ustaviti sistem tako imenovanega uravnoteženja mnenj ter vrniti pogoje za profesionalno in objektivno novinarstvo v javnem interesu.

Lista Borisa Popoviča: Zakonov je bilo napisanih že nešteto in tudi, če napišemo še enega novega, ki jih med drugim pišejo vedno eni in isti ljudje, ne bomo razumeli kaj dosti. Treba je doseči želeni cilj najmanj dveh milijonov prebivalcev Slovenije, če odštejemo peščico politično medijskih izkoriščevalcev, to je apolitični, nepristranski medijskih prostor, ki bi moral zajemati krepko nad 50 odstotkov ponudnikov s področja sredstev javnega obveščanja. Zelo pomembno je, da se bo dejstvo, kateri naj bi bili ti mediji in novinarji tudi pravilno ocenilo na osnovi takih parametrov, da bo to realno in sprejemljivo za veliko večino državljank in državljanov. In tudi tukaj nam bo seveda še kako prišla digitalizacija.

NSi: NSi se v slovenskem medijskem prostoru zavzema za neodvisnost, pluralnost, transparentnost in uravnoteženost, zato podpiramo rešitve in predloge, ki gredo v tej smeri.

Naša dežela: Podprli bi vsak zakon, ki bi RTV Slovenija povrnil vlogo inkubatorja za odlične novinarje, kulturne ustvarjalce, avtorske vsebine in oddaje, avdiovizualne rešitve in oddaje, digitalne vsebine, tehnike, snemalce in ostale vrhunske ustvarjalce, ki so se nekoč urili na RTV Slovenija. RTV Slovenija ne sme tekmovati s komercialnimi televizijami, ampak mora biti vodilna sila slovenske medijske krajine. Tako bi opravičil financiranje iz proračuna in prispevkov.

Gibanje Zdrava družba: Glede na problematično trenutno stanje, ko RTV ne zagotavlja svobode govora in uravnoteženega informiranja, je revizija zakonov vsekakor nujna. Razočaranje ljudi nad politizacijo naše javne RTV v času tim, korona krize je namreč velikansko. Potrebna bo temeljita analiza in razprava ter vzpostavitev vzvodov, da kaj takega ne bo nikoli več mogoče. Treba bo vzpostaviti tudi povsem neodvisni ?Tiskovni/Programski svet.

Povežimo Slovenijo: Podpiramo strokovno in neodvisno novinarstvo. Ne podpiramo pa političnega aktivizma, sploh ne na javni RTV. Pravila so jasna in morajo veljati za vse enako. V Povežimo Slovenijo zagovarjamo in živimo pluralnost mnenj.

Sorodna novica Pravna mreža je bila uspešna že v 36 zahtevah za sodno varstvo

Pravna država

Sodstvo v Sloveniji melje počasi in zadeve pogosto zastarajo, javnost pa posledično izgublja zaupanje vanj. Zaupanje v pravno državo so omajali tudi neustavni vladni odloki med koronakrizo in pa odkrit konflikt vladnih predstavnikov z neodvisnimi nadzornimi institucijami kot je npr. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Poleg tega petkovi protivladni protestniki opozarjajo, da jih oblast nenehno "omejuje in ustrahuje" s kaznimi, ki jih piše policija, čeprav je protest z ustavo zaščitena aktivnost. Mednarodni inštitut za demokracijo s sedežem v Stockholmu medtem skrbi drsenje demokracije v smeri avoritarnosti v treh državah EU-ja, in sicer v Madžarski, Poljski in Sloveniji.

Je treba povrniti zaupanje v pravno državo?

SDS: Vsekakor. Moderna pravna ureditev temelji na zaupanju v pravo in vsi državljani morajo imeti občutek, da se lahko zanesejo na pravičen, predvidljiv in dobro delujoč pravni red. Zaupanje javnosti v učinkovito sodstvo ter neodvisna in nepristranska sodišča so ključni za legitimnost sodne veje oblasti. Žal pa je v Sloveniji zaupanje v sodstvo - ki je tudi eden izmed indikatorjev delovanja pravne države - med najnižjimi v EU. Zaskrbljujoče so tudi statistike Evropskega sodišča za človekove pravice, ki uvrščajo Slovenijo med države, ki v povprečju kršijo največ človekovih pravic na milijon prebivalcev. Da bi ljudem povrnili zaupanje v pravno državo, smo pripravili sklop konkretnih ukrepov na področju pravosodja.

LMŠ: Da. Z ravnanjem, obratnim od videnega v minulih dveh letih. Vrniti je treba vladanje z zakoni, ne s pogosto celo protiustavnimi odloki, nujno je dosledno spoštovati zakone (STA, evropska delegirana tožilca), končati prakso podtikanja represivnih določb v zakone (PKP), dopustiti referendume, sprejemati sistemske rešitve namesto interventnih zakonov, kadrovati sposobne namesto zvestih...

SD: Predvsem je treba prenehati z razgradnjo pravne države in institucij. Še nikoli v Sloveniji nismo bili priča tako brutalnim napadom na neodvisnost medijev, sodstva in na stroko, kot v zadnjih dveh letih. In to moramo ustaviti, če želimo povrniti zaupanje ljudi v institucije države.
Gibanje Svoboda: Aktualna oblast spodkopava temelje pravne države in pod krinko epidemije namerno sprejema odločitve, ki niso skladne z ustavo oziroma s katerimi se neutemeljeno posega v pravice in svoboščine. Prav tako se z nespoštovanjem odločitev sodišč spodkopava tudi sodno vejo oblasti. V Gibanju Svoboda bomo v najkrajšem možnem času povrnili raven vseh pravic, ki so bile v času epidemije državljanom omejene z oblastnimi dejanji in za katere je bilo ugotovljeno, da je bilo njihovo omejevanje v neskladju z Ustavo. Posebno pozornost bomo namenili varovanju pravice do protesta in javnega izražanja mnenja. Država mora opustiti in oprostiti vse prekrškovne in kazenske postopke v zvezi z javnim izražanjem mnenja in zborovanjem.

NSi: Zaupanje ljudi v pravno državo je v Sloveniji omajano predvsem zato, ker se zdi, da pravna država dobro deluje, ko gre za običajne ljudi, pri velikih, odmevnih primerih pa se zatika. Predlagamo pravosodni sistem po zgledu Avstrije in Nemčije. Velik prispevek bo digitalizacija in naključno podeljevanje primerov sodnikom ter vzpostavitev enotne vstopne točke E-pravosodje. Zavzemamo se za to, da se odpravi vračanje postopkov na prvo stopnjo v ponovno sojenje. Uvesti bi morali prednostno obravnavo najhujših kaznivih dejanj (korupcija, gospodarska in bančna kriminaliteta) in učinkovit sistem odvzema premoženja nezakonitega izvora.

Levica: Da. Zaupanje ljudi načenja dejstvo, da je sodstvo neuspešno pri pregonu najhujših oblik gospodarskega kriminala, korupcije in oškodovanja javnih sredstev. Na drugi strani je slovenska družba razdeljena – na eni strani imamo pravico za bogate, tiste, ki si lahko privoščijo najdražje odvetnike, na drugi tisto za revne. Takšna selektivna pravica krepi že tako prisotno premoženjsko in dohodkovno neenakost. Zaradi tega je potrebno izvesti reforme, ki bodo vsem zagotovile enake možnosti za uveljavljanje svojih pravic ter učinkovit pregon predvsem gospodarskega kriminala in zlorabe javnih sredstev. Med prioritetami bo učinkovita zaščita delavskih pravic, širitev dostopa do brezplačnega zastopanja, zagotovitev ustrezne kadrovske in finančne kapacitete organov pregona in sodstva ter prevetritev kaznovalne zakonodaje.

Pirati: To mora biti ena prvih nalog bodoče oblasti, predvsem zaradi pretiranega vplivanja na pravosodje in nespoštovanje odločitev sodišč preteklih vlad. Sodišča bodo tudi sama morala poskrbeti, da se zaupanje vrne, za kar jim bomo pomagali s sprejemom nove in popravki stare zakonodaje.

Vesna: Da. Predvsem v demokratično in transparentno delovanje Vlade RS. Menimo, da je prav trenutna vlada s svojim delovanjem in komuniciranjem škodila ugledu in zaznavi državljanov glede neodvisnosti sodišč, proti-korupcijske komisije, Računskega sodišča, tožilstva, neodvisnosti medijev, policije, Državnega zbora. Prvi korak VESNE v postopku oblikovanja nove vlade bo prav zahteva po spremembi njenega delovanja.

SAB: Tako neodgovorne vlade, kot je sedanja, Slovenija še ni imela. Poslužuje se avtokratskih manevrov po vzoru Madžarske, kot so načrtno uničevanje javnih medijev, nespoštovanje ustave in zakonov, politizacija policije, obračunavanje z novinarji ipd. Vsemu temo bomo v novi levosredinski vladi po 24. aprilu naredili konec in Slovenijo zopet vrnili na pot demokracije in pravne države. Vladavina zakona in spoštovanje človekovih pravic sta osnovni predpogoj zdravih in sodobnih demokracij.

SNS: Da in si prizadevati, da bodo sodniki tudi odgovarjali za svoje napake.
Resni.ca: Vladanje z odloki je v nasprotju z vsemi standardi pravne države. Večino njih je ustavno sodišče razglasilo za neustavne. S tem jih je vrnilo v ponovno odločanje zakonodajni veji oblasti, katera s svojo neaktivnostjo samo povečuje pravni nered. Le-ta se povečuje tudi z odvisnostjo tožilstva od trenutne vlade, katera potrjuje tožilce. Takšna nastavitev ustvarja idealne pogoje za korupcijo. Ker zakonodajna in izvršilna oblast nikakor ne smeta biti v takšni soodvisnosti, da se lahko ustvarjajo pogoji za izkoriščanje sistema, je sprememba Zakona o tožilstvu nujna, če želimo ponovno povrniti zaupanje ljudi v delovanje pravne države.

Lista Borisa Popoviča: Nujno, kajti ta država je pravna samo v smislu, da ima sodnike in sodnice, tožilke in tožilce ter sodne stavbe, vse ostalo pa s pravom, še manj pa s poštenostjo nima prav nobene veze. So sicer seveda posamezniki, ki opravljajo svoje poslanstvo z dobrimi nameni, vendar jih je žal še vedno premalo in na prenizkih položajih za kakšne večje spremembe v tej smeri. Primer koprskega sodišča je najizrazitejši primer burleske o pravni državi. Bivša ministrica iz Kopra in predsednik Vrhovnega sodišča, tudi Koprčan, prav tako.

DOM: Zaupanje v pravno državo je na dnu zaradi katastrofalnih razmer v pravosodju. Pravosodje je politično pristrano, skorumpirano, neučinkovito in ne opravlja svoje osnovne funkcije imunskega sistema družbe. Tridesetletno zanašanje, da bodo tožilci in sodniki sami uredili razmere v pravosodju nas je pripeljalo v slepo ulico. Potreben bo poseg zakonodajne in izvršne oblasti. Za tožilce in sodnike, ki delujejo protiustavno in protizakonito, ne sme biti prostora v pravosodju. DOM se zavzema za uvedbo osebne, materialne in kazenske odgovornosti za počasno, protizakonito in protiustavno sojenje.

Naša dežela: Da, pri čemer je ključno, da se politika ne vmešava v neodvisno sodno vejo oblasti.

Gibanje Zdrava družba: Zaupanje ljudi v pravno državo je bilo v zadnjih dveh letih močno omajano in se bo povrnilo šele takrat, ko bo Slovenija res postala spet pravna država. Pogoj za to je dosledno zagotavljanje spoštovanja Ustave RS in zakonov ter revizija vseh predpisov, pogodb in sporazumov, ki niso usklajeni z našo ustavo. Je pa vračanje zaupanja v katerikoli segment družbe tesno povezano z vzpostavitvijo neodvisnosti množičnih medijev, da bodo lahko neovirano opravljali svoje poslanstvo objektivno korektnega informiranja ljudi.

Povežimo Slovenijo: Pravila morajo veljati za vse enako. Izzivi, ki jih bo morala nadalje naslavljati nova vlada so predolgi sodni postopki v zahtevnejših kazenskih zadevah in gospodarskih zadevah ter v upravnih sporih. Za pospešitev gospodarskih sporov je treba prilagoditi pravila pravdnega postopka, za pospešitev upravnih sporov pa je treba optimizirati upravno sodstvo ter ga opremiti s kadri s specialnimi znanji. Prav tako je treba optimizirati sodniška opravila ter mrežo sodišč, pri čemer mora ostati fizični dostop do sodišč za stranke vsaj enak dosedanjemu, za še večjo dostopnost sodstva do uporabnikov pa je potrebno nadaljevati s pospešeno digitalizacijo celotnega pravosodja

Sorodna novica Jožef Horvat: Slovenija in Evropa bosta krščanski ali pa ju ne bo

Krščanska Evropa

"Slovenija in Evropa bosta krščanski ali pa ju ne bo," je izjavil poslanec Jožef Horvat iz NSi-ja.

Je treba ohraniti Evropo krščansko?

SDS: Evropska civilizacija temelji na krščanski veri, grški filozofiji, rimskem pravu in razsvetljenstvu. Čeprav je velika večina evropskih držav danes sekularnih, je jasno, da je bila krščanska vera ključna pri nastanku in razvoju Evrope kot zgodovinske in politične entitete ter razvoju temeljnih evropskih institucij. Evropske vrednote in evropski način življenja, kot ga definira drugi člen Pogodbe o EU, so neločljivo povezani s krščansko dediščino Evrope. Verska svoboda je ena izmed temeljnih človekovih pravic, in prav države, kjer prevladuje krščanska vera, so danes po vsem svetu najbolj tolerantne do različnih mnenj in prepričanj. V SDS smo trdno prepričani, da je spoštovanje in ohranitev krščanske vere kot ključnega elementa evropske tradicije in kulture izjemnega pomena za dolgoročen obstoj evropske civilizacije, zato si bomo še naprej prizadevali za ohranjanje krščanske identitete Evrope.

NSi: Evropa civilizacija temelji na krščanski misli in njenih postulatih. Na tem je zasnovan tudi vrednostni sistem evropske družbe in njen zgodovinski razvoj. V NSi ne vidimo razloga, zakaj bi se Evropejci odpovedali tem svojim temeljem in identiteti. Še več. Zdi se, da se ob vsem, kar se dogaja v globalnem in temeljito povezanem svetu, v katerem živimo, vse bolj kaže, kako pomembna je povezanost z lastnimi koreninami.

SNS: Da.

Resni.ca: Menimo, da je Evropa že zdaj v procesu izgube lastne identitete. Kot krščanske ne razumemo samo gole veroizpovedi, ampak tudi kulturne in moralne identitete nekega naroda. Graditi moramo na vrednotah, ne se bati in braniti tega, kar nam prinašajo moderne mešane kulture. Težko je ohraniti neko lastno identiteto naroda, če ni medgeneracijske solidarnosti, ki bi mlajšim generacijam nudila enake pogoje za ustvarjanje družine in doma, kot so ga imele generacije pred nami. Drugačni pogoji pač prinašajo drugačne odzive in s tem se neobhodno spreminja tudi kultura naroda. Zato mi dajemo velik poudarek na zagotavljanje dobrih pogojev za osamosvojitev in dober življenjski standard mladih. Brez tega ne moremo govoriti o ohranjanju nobene kulture.

DOM: Temelji Evrope so rimsko-helenski in krščanski. Zagotovo niso muslimanski. Čeravno se vloga krščanstva v religioznem smislu zmanjšuje, to še vedno predstavlja kulturni in vrednotni temelj. Človekovo dostojanstvo, človekove pravice, svoboda, enakopravnost spolov, krščanska etika nas kot Evropejce še danes zaznamujejo, so del naše identitete. Če ne v religioznem, pa v vrednotnem in kulturnem smislu Evropejci v 21.stoletju ostajamo kristjani.

SD: Treba je ohraniti raznoliko, vključujočo in strpno Evropo, v kateri ne bo prostora za diskriminatorne prakse.

LMŠ: Predvsem mora Evropa ohraniti svoje demokratične korenine in zagovarjati vrednote, na katerih so zgrajene evropske demokracije - renesansi in humanizmu, ki sta po zatohlem Srednjem veku prinesla preporod in napredek.

Gibanje Svoboda: Gibanje Svoboda v ospredje svojega političnega delovanja postavlja svobodo, odprto družbo, ki je bogata po svoji raznolikosti. Krščanstvo je nedvomno eden temeljev evropske civilizacije, pa vendar se moramo Evropejci ob zavedanju svoje duhovne in kulturne dediščine še naprej prizadevati za delovanje v skladu z demokratičnimi vrednotami ter spoštovanjem raznolikost kultur.

Levica: Temelj Evrope je sekularnost, ločitev države od verskih skupnosti.

Vesna: Evropo je treba ohraniti solidarno, miroljubno in povezano. Ne glede na raso, spol, vero, državljanstvo, spolno usmerjenost, manjšinsko pripadnost. Povezano navznoter in močno navzven.

SAB: Vsakršno razlikovanje posameznikov glede na spol, etnično ali versko pripadnost, jezik ali barvo kože je nesprejemljivo. Vsakdo ima pravico verovati v karkoli želi, zato v stranki SAB dopuščamo popolno versko svobodo. Svoboda religije je temeljna človekova pravica, se nam pa po sodobni evropski doktrini zdi prav, da so država in verske skupnosti nedvoumno ločeni.

Pirati: Sodobna Evropa ima s krščanskimi tradicijami zelo malo povezav, saj je nastala ravno na humanističnemu odmiku od srednjeveških krščanskih vrednot. Zato je potrebno poudarjati humanistična načela svobode, demokracije in znanosti, s katerimi so krščanske tradicije večkrat v nasprotju. Nasploh je vera zasebna zadeva posameznikov, institucije, kot je Cerkev, ne smejo vplivati na delovanje držav, kaj šele na mednarodne zveze.

Lista Borisa Popoviča: Osebno sem krščen in tudi moji otroci, ne pade pa mi na pamet, da bi na verski, rasni, ali kakšni drugi podobni izključevalni bazi, ločeval ljudi med seboj.

Naša dežela: Snovna in nesnovna dediščina krščanske kulture v Evropi je nesporna. Tudi način, kako Cerkev kot institucija ohranja snovno dediščino, je primeren. Vera je sicer intimna stvar posameznika, zavzemamo se za svobodo veroizpovedi in za sožitje med verskimi skupnostmi.

Gibanje Zdrava družba: Nenavadno je, da pomen krščanstva za evropsko kulturo v evropski ustavi ni omenjen. Iz tega izhaja, da krščanska Evropa naj ne bi bila stvar evropske politike? To pomeni, da bo Evropa toliko krščanska kot bo krščansko njeno prebivalstvo. Ali in v katerih državah pa bodo morda kristjani pričeli razpravljati o tem vprašanju, pa zaenkrat še ni mogoče predvideti.

Povežimo Slovenijo: Spoštovati in zavedati se je treba tradicije, ki je skozi zgodovinski razvoj tudi pripeljala do politične ureditve, kot jo poznamo danes. Ta na prvo mesto političnega delovanja postavlja posameznika in njegove pravice. Verjamemo, da smo se pomena zavedanja pomena te ureditve začeli bolje zavedati ob nesrečnem dogajanju na evropskem Vzhodu.

Sorodna novica Na ljubljanskih ulicah udeleženci Pohoda za življenje in njegovi nasprotniki

Pravica do splava

Oktobra lani se je v Ljubljani odvil protest proti splavu t. i. Pohod za življenje, ki se ga je udeležil tudi ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Nobena stranka od kandidatk za poslanske stolčke ni mnenja, da je potrebno v Sloveniji otežiti pravico žensk do splava.

Je treba otežiti dostop do splava?

SDS: V Slovenski demokratski stranki smo za kulturo življenja. Tako spoštujemo življenje od spočetja do smrti. Dejstvo pa je tudi, da je v našem ustavnem redu pravica do splava ustavna pravica. Gre za osebne odločitve posameznic in parov, ki se o tem odločajo in v teh težkih trenutkih velikokrat nimajo dovolj informacij o potencialnih posledicah splava, hkrati pa se zavedamo, da se mora država s socialno politiko bolj zavzemati, da bi posameznicam ali parom sploh omogočila, da se lažje odločijo, da otroka obdržijo.

SD: Ne. Splav je in mora ostati osebna pravica ženske in njena osebna odločitev. Ženske pravice so človekove pravice, tudi pravica do odločanja o lastnem telesu. Država je dolžna zagotavljati možnosti do uresničevanja te svoboščine ter ustvarjati razmere, ki omogočajo ljudem, da se svobodno odločajo za rojstva svojih otrok. K temu bo največ pripomogla dejanska enakost spolov.

LMŠ: Ne.

Gibanje Svoboda: Ustava RS določa, da je odločanje o rojstvu otrok svobodno, obstoječi sistem zdravstvenega varstva pa omogoča uresničevanje te svoboščine. Veljavna ureditev je ena boljših na svetu in po našem mnenju ustrezna. Nasprotujemo kakršnimkoli spremembam na tem področju.

NSi: Prepričanje krščanskih demokratov je, da ni nič vredno več kot življenje samo. Vsak človek je v vseh obdobjih svojega življenja edinstven in nedotakljiv. Kot demokratična stranka spoštujemo slovenski ustavni red in družbeni konsenz, zato svoje vrednote vedno zagovarjamo v tem okviru. Ne zatiskamo si oči pred okoliščinami, zaradi katerih pogosto pride tudi do odločitve o prekinitvi nosečnosti. Ocenjujemo, da ženske ob takšnih težkih situacijah in odločitvah ne bi smele ostati same. Zato se zavzemamo za čim bolj učinkovito strokovno podporno mrežo, ki bo nudila ustrezno psihosocialno pomoč in s tem pomagala preprečiti številne težke življenjske preizkušnje.

Levica: Nikakor. V Levici zagovarjamo pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok in bomo odločno nasprotovali vsem poskusom desnice, da to pravico omejuje. Prav tako se bomo še naprej borili proti repatriarhalizaciji družbe.

Pirati: Pravica do splava je eden največjih civilizacijskih dosežkov sodobne družbe in nikakor ne sme biti omejevana zaradi ideologije in prepričanj, ki svoje korenine iščejo v prejšnjem vprašanju opisanih institucijah in zgodovinskih obdobjih. Pravica do splava mora ostati v domeni osebnih odločitev žensk in znanosti oziroma medicine ter zaščitena z vsemi možnimi ustavnimi in zakonskimi varovalkami. Vse prevečkrat si ljudje želijo odločati o pravicah drugih, ki se jih popolnoma nič ne tičejo.

Vesna: Nikakor. Nikjer. Nikoli. Splav je ženska pravica. Enako kot prost dostop do kontracepcijskih sredstev. Vesna odločno nasprotuje vsem poskusom vrnitve žensk v vlogo in podrejen položaj, kot so ga imele nekoč. Za nas enakopravnost spolov ni le pojem, ampak ga dosledno uresničujemo v stranki in bomo v tem pogledu nepopustljivi v okviru izvajanja državne politike.

SAB: Kot socialno liberalna stranka v ospredje postavljamo zaščito človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Področje splava je v naši zakonodaji dobro urejeno, saj ustava v 55. členu dovoljuje umetno prekinitev nosečnosti. Kakršenkoli poseg v to pravico bi bil v neskladju z ustavo in ga v stranki SAB nikoli ne bi podprli. Kot družba ne smemo dovoliti, da se temeljne svoboščine in pravice žensk kadarkoli postavljajo pod vprašaj, saj imajo le ženske izključno pravico do odločanja o svojem telesu.

SNS: Ne.

Resni.ca: Dostop do splava v Republiki Sloveniji je trenutno urejen tako kot mora biti in tega ne bi spreminjali. Zagovarjamo svobodno izbiro tako pri kontracepciji kot pri vsaki odločitvi, ki vključuje poseganje v naše telo. V našem programu imamo zapisano tudi, da se bomo zavzemali za ustvarjanje takšnega gospodarskega okolja, ki bo omogočalo nove zaposlitve, prav tako imamo v načrtu ureditev stanovanjske politike, ki bo omogočala reševanje prvega stanovanjskega problema. Zavedati se moramo, da socialni razlogi še vedno prispevajo skoraj tretjino razlogov za umetno prekinitev nosečnosti. Tako ne želimo oteževati dostopa do splava, pač pa v večji meri preprečevati razloge zanj.

Lista Borisa Popoviča: Ne.

DOM: Program DOM ne vključuje zavzemanja za prepoved splava. Imamo pa v moralnem smislu do splava odklonilen odnos. Splav predstavlja zlo, država pa bi si morala prizadevati za marginalizacijo tega nezaželenega družbenega pojava in zagotoviti pogoje za čimveč novorojenih otrok. Otroci bi morali biti naše veselje, so naša prihodnost. Nesprejemljivo se nam zdi, da ginekologi spodbujajo splav in obravnavajo kot obliko terminalne kontracepcije. V relativno bogati državi kot je Slovenija socialno spodbujenih splavov ne bi smelo biti.

Naša dežela: Ne.

Gibanje Zdrava družba: Vprašanje splava ni lahkotno vprašanje, temveč se poraja iz konkretne osebne in družbene problematike, ki pa bo tekom našega osebnega in družbenega razvoja zagotovo samodejno odpravljena. Do takrat pa naj ima vsak neodtuljivo pravico do izbire. Kaj je dobro za ženske, vedo najbolje ženske same. Nihče naj ne odloča o tem, kaj je dobro za drugega.

Povežimo Slovenijo: Splav je verjetno ena od najtežjih odločitev, s katero se ženske lahko soočijo. Prepoved splava pa problema ne reši. Treba je vzpostaviti ustrezno podporno okolje, da bi bilo situacij, ko bi se mame odločale za prekinitev nosečnosti ali za življene, čim manj. V ustavi imamo namreč poleg tega, da je odločanje o rojstvu otrok svobodno, zapisano tudi, da smo socialna država.

Sorodna novica Pred sodiščem protest proti posvajanju otrok v istospolne družine

Posvojitve otrok v istospolne družine

Pred ustavnim sodiščem v Ljubljani, ki odloča o možnosti posvojitve otrok za istospolne partnerje, se je marca letos odvil protest proti takšni možnosti.

Je treba omogočiti istospolnim parom možnost posvojitve otroka?

SD: Da. Socialni demokrati zagovarjamo enakopravnost vseh oblik družin. Zato se zavzemamo za popolno izenačitev zakonskih in partnerskih zvez kakor tudi izvenzakonskih in nesklenjenih partnerskih zvez.

LMŠ: Da.

Gibanje Svoboda: Za ureditev tega vprašanja je potrebno najprej doseči širše družbeno soglasje, saj je bila predlagana ureditev v preteklosti zavrnjena na referendumu. Verjamemo, da je tak konsenz s spoštljivim dialogom moč doseči.

Levica: Da. Odpraviti je potrebno vsakršno diskriminacijo istospolnih parov, vključno s prepovedjo posvojitev in onemogočanjem dostopa do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo.

Vesna: Da. Vsakomur, ne glede na raso, spol, vero, državljanstvo, spolno usmerjenost, manjšinsko pripadnost, ki izkazuje zahtevane pogoje, ki vplivajo na dobrobit otroka, mora biti pod enakimi pogoji omogočena posvojitev otroka.

SAB: Ljubezen nima spola, zato bi kot socialno liberalna stranka izenačitev tovrstnih pravic za istospolne pare podprli.

Pirati: Tehnično je to možno že sedaj, a so kriteriji za takšno posvajanje praktično nemogoči. Posvojitve morajo biti prvenstveno namenjene največji možni koristi posvojenih otrok in omogočene najbolj primernim staršem, ne glede na njihove osebne okoliščine, saj takšno razlikovanje ustava smatra za diskriminacijo.

Lista Borisa Popoviča: Da, vendar le in izključno v korist otroka. Ne v vsakem primeru.

SDS: Slovenski Družinski zakonik zakonsko zvezo definira kot življensko skupnost moža in žene in izrecno navaja, da je pomen zakonske zveze v zasnovanju družine. V SDS menimo, da je pri odločitvi o (ne)možnosti posvojitve otroka s strani istospolnih parov nujno treba upoštevati konvencijo o otrokovih pravicah, po kateri je treba delovati v navečjo otrokovo korist. V SDS rešitve, ki bi omogočila posvojitve otroka s strani istospolnih parov ne podpiramo.

NSi: Krščanski demokrati spoštujemo slehernega posameznika ne glede na njegove osebne okoliščine, vključno z njegovo spolno usmerjenostjo. Verjamemo pa, da morajo biti v primeru posvojitve koristi otroka na prvem mestu. Prepričani smo, da je za otrokov razvoj najboljše okolje družina z materjo in očetom.

SNS: Ne.

DOM: Nikakor ne. Vsak otrok potrebuje mamo in očeta, ne dveh "mam" ali dveh "očetov". Zakaj nesrečne otroke, ki jim ni dano bivati v srečnem družinskem okolju z biološkimi starši, v izhodišču prikrajšati za mamo ali očeta. V DOM smo prepričani, da je idealna družina sestavljena iz mame, očeta in otrok. Ob velikih željah neplodnih heteroseksualnih parov po posvojitvah se nam ne zdi smiselno dopuščati umeščanje otrok v disfunkcionalna socialna okolja homoseksualnih skupnosti.

Resni.ca: Gre za obsežno in deloma kontroverzno tematiko. Namreč stališče enega samega posameznika, četudi je ta del vladnega ustroja, ne bi smelo biti odločilno pri tako pomembnem vprašanju kot je to. Tukaj gre za širši družbeni konsenz, za strokovna stališča ter v prvi vrsti za oceno dobrobiti otroka. Tako ne moremo govoriti samo o enem merilu za posvojitev, npr. o spolu, brez da bi v to vključili še vrsto drugih faktorjev, ki ključno vplivajo na odločitev o tej tematiki – o posvojitvi.

Naša dežela: Ne.

Gibanje Zdrava družba: Osnovno vodilo posvojitve otroka je otrokova korist, kar pomeni, da morajo starši delovati v korist otroka. Gre torej za vprašanje osebnostne zrelosti in odgovornosti staršev, kar pa ni neposredno povezano z drugimi osebnimi okoliščinami. Na osnovi takšne presoje pa so tudi istospolni pari zmožni otroku nuditi varen in ljubeč dom. Zastavljeno vprašanje je dober pokazatelj razvitosti naše družbe, ki se meri tudi po našem odnosu do tim. manjšin.

Povežimo Slovenijo: Glede tega vprašanja imamo stranke v gibanju Povežimo Slovenijo različne poglede.