Predvolilno soočenje predstavnikov šestih strank je vodila novinarka Vida Petrovčič. V studiu so svoje poglede na gospodarska, javnofinančna, okoljska in druga vprašanja soočili Miran Daković iz stranke DeSUS, Dejan Podgoršek iz Naše dežele, predsednica SAB-a Alenka Bratušek, Robert Polnar iz SNS-a, Violeta Bulc kot predstavnica Skupne liste strank Naša prihodnost in Dobra država ter Brane Golubovič iz LMŠ-ja.

Vlada spomladanske makro gospodarske napovedi, ki jo je pripravil Umar, še ni uvrstila na svoj dnevni red. GZS ocenjuje, da bo letošnja gospodarska rast v Sloveniji 3,7-odstotna, inflacija na letni ravni pa 5,2 odstotka.

Javne finance so zelo resna stvar, ki vpliva na vse državljane in državljane, je poudarila predsednica SAB-a Alenka Bratušek. Po njenih besedah se vlada ne želi seznaniti z Umarjevo napovedjo, ob tem pa ni pripravila programa stabilnosti in odloka o višini odhodkov štirih blagajn javnega financiranja. "Ker bi v teh dokumentih morala pokazati 750-milijonsko luknjo," je dejala Alenka Bratušek. Kot je opozorila, je 250 milijonov evrov primanjkljaja v odloku o višini odhodkov pokojninske blagajne, 500 milijonov evrov pa v proračunu. Bratušek je dejala, da bo treba najprej opraviti revizijo stanja, nato pa ukrepati – predvsem glede inflacije in plač v javnem sektorju.

Robert Polnar iz SNS-a je dejal, da mora biti država tista, ki spodbuja agregatno povpraševanje – da z investicijami pripomore k povečevanju BDP-ja. Padec gospodarske napovedi za Slovenijo je Polnar pripisal posledicam vojne v Ukrajini, ob tem je opozoril, da je prihodnost nejasna. "Če bo BDP dejansko začel padati, se mora vlada odzvati s pospešenim agregatnim povpraševanjem," je dejal in izpostavil področje infrastrukture.

Predstavnica Skupne liste strank Naša prihodnost in Dobra država Violeta Bulc je dejala, da želijo predvsem umiriti razmere. Dejala je, da se statistike menjajo iz meseca v mesec in kažejo negotovo stanje. Po njenih besedah je v zadnjih mesecih prebivalcem Slovenije zelo padla kupna moč – 60 odstotkov porabijo samo za stroške, vezane na energetiko, bivališča in hrano, je opozorila. Opozorila je na podražitve hrane in energetike in kot drugi ukrep navedla povečanje kupne moči prebivalstva. "Porazdelitev je neustrezna. Imamo lepo rast BDP-ja, a v resnici ljudje postajajo vse bolj siromašni," je dejala in opozorila pred povečevanjem razkoraka med bogatimi in revnimi. Kot tretji ukrep je izpostavila ustvarjanje dodane vrednosti.

Brane Golubovič je napovedal, da bodo v stranki LMŠ sprejeli dejstva, česar po njegovih besedah aktualna vlada ni sposobna. "Sprejeli bomo poročila mednarodnih institucij, da se gospodarski trendi znižujejo, sprejeli bomo Umarja, da se gibanja znižujejo in da bo inflacija še nekaj časa ostala visoka, in temu primerno pripravili nabor ukrepov za blažitev tega – tako na strani prebivalstva kot za podjetja," je dejal. Vlada Janeza Janše po njegovih besedah ni kos trenutnim težavam, s katerimi se spopadata Evropa in Slovenija. "Naši vladni možje slikajo lepo sliko in si zatiskajo oči," je bil kritičen.

Tudi Miran Daković iz stranke DeSUS je dejal, da je situacija skrb vzbujajoča. DeSUS se po njegovih navedbah zavzema za stabilno državno blagajno. Poudaril je pomen fiskalnega pravila, ki ga po njegovih besedah ne spoštuje nihče. Ob tem je opozoril, da je gospodarska rast začela padati že pred vojno v Ukrajini. Kot je poudaril, bi se morali odgovorni na to odzvati takoj.

Dejan Podgoršek iz Naše dežele je dejal, da je zniževanje gospodarske rasti posledica tudi visoke inflacije, ki jo poganjajo predvsem visoke cene energentov in hrane. Pozval je k "vrnitvi na podeželje". Glavni ukrep bi bil tako vrniti prioriteto kmetijstvu, s čimer bi v Naši deželi stabilizirali cene hrane. Kot je poudaril, je ključno čim hitreje doseči čim višjo samooskrbo s hrano, ob tem bi sedem odstotkov proračuna namenili programski porabi – sredstva bi vložili v tiste panoge, ki omogočajo najhitrejšo rast BDP-ja.

Alenka Bratušek je Podgoršku odgovorila, da je vsak evro v proračunu postavljen po točno določenem programu. "Celoten proračun je programski in tako mora ostati tudi v nadaljevanju," je dejala.

V naslednjem sklopu so se predstavniki strank in list dotaknili davčne politike. Če hočemo ohranjati gospodarsko rast, nimamo nekega namena obdavčevati gospodarstva, je pojasnil Miran Daković in dodal, da mora gospodarstvo ostati fleksibilno, "da bo lahko počelo, kar počne". Ampak na drugi strani imamo nedomišljene ukrepe, kot je na primer znižanje dohodninske lestvice. "To je gotovo problem, ki bo še dodatno povečal nesorazmerja med bogatimi in revnimi," je prepričan. Dotaknil se je tudi davka na nepremičnine, ki je po njegovem mnenju trenutno ustrezno urejen z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Opozoril pa je na socialne skupine, ki so na robu, ki bi, če bi davek dvignili, "zapadle v večje težave". V stranki se zato zavzemajo za diferenciacijo pri davku na nepremičnine pri starejših, ki živijo sami, z majhnimi pokojninami, v velikih hišah, ki zahtevajo veliko vzdrževanja in stroškov.

Robert Polnar je spomnil, da imamo v proračunu načrtovanih za 11 milijard prihodkov in poudaril, da je kakršno koli poseganje v načrtovane davčne prihodke izjemno pomembno z vidika odhodkov proračuna. "Moramo vedeti, da imamo na strani odhodkov samo tri vrste tekočih transferjev, ki zajemajo nekaj manj kot pet milijard evrov," je izpostavil. "Ključno vprašanje, ki se tu zastavlja, je, ali lahko moderna in tako razvita država zmanjšuje svoje proračunske odhodke. Kot je poudaril, bi država, če bi zmanjšala odhodke, začela zmanjševati tudi "civilizacijske standarde, ki jih je sama postavila". "Kakršna koli erozija davčne osnove pomeni degradacijo socialne države," je prepričan. Zato se mu zdi bolj ključno, da "discipliniramo plačevanje davkov", kar bi med drugim dosegli s spremembo insolvenčne zakonodaje.

Dejan Podgoršek se je dotaknil morebitnega znižanja davka na dodano vrednost za osnovne dobrine. Kot je navedel, temu niso naklonjeni, saj po njihovem mnenju znižanje DDV-ja ne bi bilo nujno tudi znižanje življenjskih potrebščin oziroma hrane. Prepričan je, da bi morebitno znižanje DDV-ja za osnovne potrebščine distributerji in trgovci zelo hitro nadomestili, "izpad v davčni blagajni pa bi bil velik". "Hrana ni draga pri kmetu, ampak v trgovini," meni. Nujneje se mu zdi urediti prehransko samooskrbo, takojšnje prestrukturiranje kmetijstva in "na prvo mesto postaviti podeželje in kmeta".

Violeta Bulc je izrazila skrb zaradi primanjkljaja v trgovinski bilanci: "Slovenija kot izrazit izvoznik je kar naenkrat pridelala dve milijardi primanjkljaja v uvozno-izvoznih razmerjih," je navedla in dodala, da večina primanjkljaja prihaja iz tretjih držav. Gospodarstvo dela izredno dobro, "ampak razlika pri rasti uvoza iz tretjih držav je pa izjemno visoka", je dejala in opozorila, da bi to lahko bilo problematično, saj slovensko gospodarstvo temelji na izvozni politiki. Prepričana je, da ni potrebe po spremembah davčne politike, saj veliko večje rezerve vidi drugje – na primer pri številu zaposlenih v javni upravi, kjer smo se po njenem mnenju oddaljili od vitke države, ali pri zmanjšanju korupcije, "kamor se odlije nekaj milijard evrov", možnost ukrepanja pa vidi tudi pri izboljšanju sistema javnih naročil. Pri davku na nepremičnine bi "pustila posameznike pri miru", bi se pa osredotočila na podjetja.

Brane Golubovič pa je prepričan, da je nujno takoj "ustaviti ta eksperiment parcialnega nižanja davkov, ki ga pelje vlada Janeza Janše". Kot je opozoril, je država s spremembo dohodninske lestvice – ki se je zgodila po tem, ko so že prihajali signali o nižanju gospodarske rasti – izgubila 200 milijonov evrov pri prihodkih, s čimer si je zaprla manevrski prostor, da bi nižali DDV pri energentih ali hrani.

Violeta Bulc (Skupne liste strank Naša prihodnost in Dobra država) je poudarila, da je stanje na področju energetike alarmantno zaradi vojnega stanja v Ukrajini. Pozvala je k ponovni aktivaciji v mirovni diplomaciji, kjer je po njenih besedah izjemna priložnost za Slovenijo. Ob tem v Naši prihodnosti in Dobri državi spodbujajo razmislek o razširitvi nuklearne energije, hkrati pa se zavzemajo za izboljšanje rabe sončnih celic in elektrarn.

Brane Golubovič iz LMŠ-ja je glede energentov pozval k hitremu ukrepanju. Dejal je, da Evropa že izvaja nekatere projekte, med drugim polnjenje plinskih skladišč. Ob tem je opozoril, da skladišča niso v vseh državah, zato bo po njegovih besedah potrebna uvedba solidarnostnega modela energetske unije. Izpostavil je na pomen priprav na prihodnjo zimo. "Če je to ruski plin, bo pač grel ruski plin," je dejal. Kot alternativne vire plina je naštel države severne Afrike, Azerbajdžan, Kazahstan, tudi ZDA. Pri tem je poudaril pomen ustrezne infrastrukture.

Slovenija načrtuje, da bo do leta 2033 prenehala kurjenje premoga v Tešu. Miran Daković iz stranke DeSUS je ob tem dejal, da Teš 6 podpira v racionalni obliki: "Dokler bo funkcioniral, ga je treba izkoristiti, potem pa zapreti, vmes pa preiti na alternativne vire." Poudaril je pomen izobraževanja in tehnologij na področju zelenih energij. Da je načrt zaprtja Teša 6 do leta 2033 realen, je dejala tudi Violeta Bulc (Naša prihodnost/Dobra država). Alenka Bratušek (SAB) je ob tem poudarila, de je treba rešitve iskati v sodelovanju z lokalno skupnostjo. "Vsekakor se moramo ne glede na energetsko krizo obrniti proti zelenemu," je poudarila.

Robert Polnar (SNS) je cilj zaprtja Teša 6 do leta 2033 označil za nerealen. "Ker preprosto ne bomo imeli alternativnih oziroma kompenzacijskih virov," je dejal. Poudaril je, je v nacionalnem energetskem in podnebnem programu do leta 2030 cilj, da bo delež obnovljivih virov energije 27-odstoten. Dodal je, da je Evropska komisija predlagala dvig cilja na 37 odstotkov. "Že to kaže, da imamo pri iskanju in realiziranju nadomestnih virov velike težave," je opozoril. Po njegovem mnenju bo rudarjenje v Šaleški dolini trajalo bistveno dlje kot do leta 2033.

Brane Golubovič iz LMŠ-ja se je vprašal, ali je letnica 2033 realna ali jo je vlada podala samo zato, da "zadovolji Evropsko komisijo". Ob tem je izrazil bojazen, da nihče ne celovito vodi projekta. "Ne moremo govoriti, da bomo zaprli Teš do leta 2033, ne znamo pa odgovoriti ljudem, kaj bodo potem delali," je dejal. Tudi Dejan Podgoršek iz Naše dežele je poudaril, da Šaleška dolina potrebuje prestrukturacijo, da bo postala čista in primerna za turizem in kmetijstvo.

Na vprašanje, ali podpirajo širitev jedrske elektrarne v Krškem, so vsi predstavniki strank v studiu odgovorili pritrdilno. Golubič (LMŠ) in Alenka Bratušek sta ob tem dodala, da bi pred tem izpeljali referendum.

Spodbujanje podjetništva

V naslednji temi so predstavniki strank predstavili svoja stališča do spodbujanja podjetništva. Miran Daković, ki, kot je poudaril, prihaja iz gospodarstva, je opozoril na problematiko birokracije, na primer pri umeščanju projektov v prostor, pri čemer je po njegovem mnenju pomembno le, da "tisti žig administratorja 'štima'", država pa jim lahko pomaga tudi tako, da jim pomaga pri iskanju investicij na zanimivih trgih. Daković je sicer pozneje opozoril še na veliko anomalijo podjetništva, in sicer prekarnost.

Dejan Podgoršek pa je prepričan, da bomo, če se ne prestrukturiramo v gospodarstvo z dodano vrednostjo, še naprej izgubljali mlade, izobražene posameznike, ki bodo odhajali v tujino, uvažali pa bomo kadre za delovno intenzivno gospodarstvo z nizko dodano vrednostjo. To bi lahko dosegli tudi tako, da bi podjetja razbremenili davka, tudi na dobiček, če vlagajo v osnovna sredstva, v prve zaposlitve mladih, zagovarjajo tudi razvojno kapico, je pojasnil. To bi postavili pod mejo 6000 evrov, je dejal, torej razmeroma nizko, da bodo visoko izobraženi kadri videli Slovenijo kot konkurenčnega zaposlovalca, zagovarjajo pa tudi plačno razbremenitev, kot jo predlaga obrtno-podjetniška zbornica.

Alenka Bratušek je poudarila, da je močno in stabilno gospodarstvo pogoj za socialno državo in višje pokojnine. "Za to, da bomo v Sloveniji imeli stabilno gospodarstvo rast, mora država zagotoviti zdrave javne finance. V tem trenutku žal tega nimamo," je prepričana. Kot je opozorila, je ustvarjanje trimilijardne proračunske 'luknje" ob osemodstotni gospodarski rasti zelo neodgovorno, zato v tem trenutku nimamo manevrskega prostora za zmanjševanje prihodkov, meni.

Violeta Bulc je ponovila, da podpira razbremenitev plač: "Absolutno!" Opozorila je, da še vedno nimamo zakona, ki bi pri zagonskih podjetjih dovolil plačevanje z lastniškimi deleži, kar je po njenem mnenju velik primanjkljaj, saj se struktura podjetij in podjetništva spreminja. "Moramo zagotoviti, da lahko mlada, rastoča podjetja svoje zaposlene plačujejo z deleži, ker je to zanje motiv, da lahko rastejo," je predlagala in poudarila, da taka podjetja ustvarjajo delovno vrednost z veliko dodano vrednostjo. Dotaknila pa se je tudi obdavčitve kriptovalut, kjer "trenutno vlada divji zahod". "Potrebujemo močan zakonski okvir, v okviru katerega se bodo kriptovalute lahko normalno razvijale, hkrati pa bo vsem vlagateljem zagotavljal neko varnost. Trenutno je to igra na srečo," je opozorila.

Robert Polnar pa je odnos države do podjetnikov postavil v luč davka od dohodkov pravnih oseb. Kot je navedel, država od omenjenega davka vzame tretjino, dve tretjini pa pusti podjetnikom za olajšave. "Tu je popolnoma jasno, kakšen odnos ima država do podjetnikov in na kakšen način se država 'norce dela iz podjetnikov,'" pravi. Glede zakona o obdavčitvi kriptovalut pa je Polnar dejal, da je finančni učinek predlaganega zakona, ki sicer ne bo sprejet, ker DZ-ju poteče mandat, milijon evrov, kar je drobtinica v primerjavi s celotnimi davčnimi prihodki v proračunu. Osebno se sam sicer zavzema za "bistveno višjo" davčno stopnjo. Nasprotuje tudi socialni kapici, ker gre za nov poskus zniževanje prihodkov proračuna.

Brane Golubović pa je sogovornike vprašal, kateri del prispevkov od plač bi znižali. "Ker če znižamo stroške dela na področju pokojnin ali zdravstva, to pomeni, da v zdravstveni in pokojninski blagajni zmanjka sredstev, ki jih je treba vzeti nekje drugje," je prepričan. Zato v stranki ne podpirajo "parcialnega" zmanjševanja ali zviševanja davkov.

Podgoršek je glede kriptovalut dejal, da se bomo regulaciji tega področja morali prilagoditi, ko bo to urejeno na evropski ravni, si pa želi, da bi bila Slovenija pionirka na tem področju, zato se zavzema za petodstotni davek. Pri urejanju trga dela pa se mu zdi pomembno tudi vprašanje dinamičnega in fleksibilnega trga dela.

Korporativno upravljanje podjetij, demografski sklad, letalski prevoznik

Vrednost kapitalskih naložb države znaša dobrih 10 milijard evrov – med večje sodijo Dars, Gen Energija, HSE, Slovenske železnice, Zavarovalnica Triglav in NLB. Po mnenju Alenke Bratušek (SAB) je prav, da država v ključnih podjetjih ostane v lastništvu. "Vsekakor je naš predlog, da ustanovimo demografski sklad, imamo pa nekaj pogojev za to," je dejala. Kot je dejala, bi se po njihovem predlogu v sklad stekala tudi sredstva od vode in lesa, denar iz demografskega sklada pa bi po 10 ali 15 letih akumuliranja porabljali izključno za pokojnine. Pri tem je pozvala k ustanovitvi državnega letalskega prevoznika, kar bi bilo po njenih besedah izvedljivo in nujno za slovensko gospodarstvo in turizem.

Robert Polnar (SNS) je glede korporativnega upravljanja podjetij v državni lasti dejal, da je to "slepa pega vseh dosedanjih slovenskih vlad". Po njegovem mnenju bi morali najprej redefinirati vlogo nadzornih svetov v takšnih gospodarskih družbah. "Kar naprej spreminjamo nadzorne svete in uprave – uprave so profesionalne, nadzorni sveti niso profesionalni," je dejal in poudaril, da bi morali profesionalizirati tudi članstvo v nadzornih svetih in urediti državne licence, ki bi jih bilo ob nepravilnosti mogoče odvzeti. Pri demografskem skladu je dejal, da ni enotnega mnenja, kaj naj bi bile naložbe sklada, kolikšna naj bi bila doba akumulacije in na kakšen način uporabljati donose demografskega sklada. Polnar ustanovitve novega nacionalnega letalskega prevoznika ne podpira: "Ker smo dokazali, da tega ne znamo delati, in se je nesmiselno se ukvarjati z nečim, česar ne znamo delati."

Violeta Bulc je dejala, da v Naši prihodnosti in Dobri državi predlagajo enoten organ za upravljanje celotnega državnega premoženja. Izpostavila je tudi, da v Sloveniji ni jasno, da bi si morala majhna država lastiti infrastrukturo: "Z močno infrastrukturo lahko spet dodatno služimo z dodatnimi koncesijami na komercialnih storitvah." Izpostavila je, da morajo državno premoženje upravljati profesionalci. Na nacionalnega letalskega prevoznika Slovenija v tem trenutku po besedah Violete Bulc ni pripravljena: "Ko bo Slovenija bogata dežela in bo imela dovolj denarja, pa absolutno."

Tudi Brane Golubović (LMŠ) je dejal, da bi ustanovitev državnega letalskega prevoznika podprl, ko bi bila Slovenija na to pripravljena, zdaj pa ne. Ob tem je dejal, da ga skrbijo pozivi k nižjim davkom, da bo gospodarstvo lahko delalo, po drugi strani pa se vrstijo pozivi k nadgraditvi in prilagoditvi šolstva za inovativno gospodarstvo. V LMŠ-ju trdijo, da je dovolj parcialnosti in da je treba na vprašanja odgovoriti z družbenim dogovorom. Glede upravljanja državnega premoženja je dejal, da mora to biti profesionalno. "Dovolj je tega, da generalni sekretarji v kateri koli vladi odločajo o tem, kdo bo direktor nekega državnega podjetja," je poudaril.

Miran Daković iz stranke DeSUS je glede letalskega prevoznika dejal, da je letališče v Mariboru "bolj kot ne nebodigatreba". Po njegovem mnenju se ta infrastruktura ne zna upravljati. O demografskem skladu je dejal, da drugi kandidati govorijo o pokojninah, demografija pa je "veda od rojstva do smrti". Dejal je, da bi bil zelo vesel, če bi imeli pokojninski sklad, kamor bi bili vplačani dividende, vse kapitalske naložbe in vsi dobički. "Seveda pa ne z vpletanjem v uprave vsakih pet minut," je dodal.

Predstavnik stranke Naša dežela Dejan Podgoršek je spomnil, da je predsednica stranke Aleksandra Pivec v prejšnji vladi dosegla "dve izredni uskladitvi pokojnin, tri solidarnostne dodatke in tudi predlagala vzpostavitev demografskega sklada". V sklopu tega v stranki pričakujejo, da so državna podjetja korporativno upravljana, da je njihov donos vsaj tri- ali štiriodstoten in da je vir za pokojninsko blagajno. Glede letalskega prevoznika pa je poudaril, da ne gre le za nakup letal z napisom "Air Slovenija". Po njegovih besedah je vzpostavitev celotnega sistema zelo draga. "Kar slovenski turizem potrebuje, so letalske linije, in ne nacionalni letalski prevoznik," je poudaril in dodal, da mora vzpostavljanje linij spodbujati država.