Po mnenju novinarja italijanske radiotelevizije RAI v Trstu Andreja Černica se odnosi med Italijo in Slovenijo po slovenskih predsedniških volitvah ne bodo spremenili, za kar gre zasluga tudi trdnim odnosom, ki sta jih v zadnjih letih stkala italijanski predsednik Sergio Mattarella in slovenski predsednik Borut Pahor.

Nova slovenska predsednica bo tudi zato imela lažje delo pri vzpostavljanju stikov z italijansko predsedniško palačo Kvirinalom, dokler bo Mattarella predsednik sosednje države. Mattarella dobro pozna problematiko slovenske narodne manjšine v Italiji in Slovenijo, ugotavlja Černic, ki kot pozitiven ocenjuje tudi Pahorjev mandat v odnosu do slovenske manjšine v Italiji.

Med vidnejšimi Pahorjevimi dosežki med drugim poudarja stisk rok dveh predsednikov pred spomenikoma na Bazovici in vrnitev Narodnega doma v Trstu slovenski manjšini. S tem se je končal proces, ki se je med državama razvijal več kot desetletje, natančneje od leta 2010, ko se je v Narodnem domu v Trstu zgodilo zgodovinsko srečanje predsednikov Slovenije, Italije in Hrvaške Danila Türka, Giorgia Napolitana in Iva Josipovića. "Pahor se je predstavljal kot predsednik, ki stavi na povezovanje ljudi. To je počenjal tudi na mednarodni ravni, torej v Trstu in v Celovcu," je poudaril.

Kar zadeva odnose z novo italijansko desnosredinsko vlado, pa bo treba videti, kako se bodo stvari razvijale, še meni Černic. Ob tem je spomnil, da je italijanska predsednica vlade Giorgia Meloni nedavno zagotovila Pahorju, da bo njena vlada ohranila naklonjeno stališče do slovenske manjšine, bo pa to odvisno tudi od tega, koliko bodo na odnos italijanske vlade do slovenske manjšine vplivali krajevni desničarski krogi, ki so bolj protislovensko nastrojeni.

Pozitivna ocena Pahorjevega mandata

Novinarka hrvaške radiotelevizije HRT-ja Kristina Pesić pa med najbolj aktualnimi zunanjepolitičnimi vprašanji med državama navaja vstop Hrvaške v schengensko območje in s tem povezano vprašanje, ali bo Slovenija zaradi nezakonitih migracij vzpostavila mejni nadzor na slovensko-hrvaški meji, podobno kot ga je Avstrija na meji s Slovenijo.

"O tem za zdaj ni nobene uradne potrditve, vemo pa, da je predsednik države v pretežni meri zadolžen tudi za izvajanje zunanje politike in to je eden od vidkov, ki nas zanima," je poudarila med drugim. Na vprašanje, kako na Hrvaškem ocenjujejo Pahorjev mandat, pa odgovarja, da zelo pozitivno, še iz časov njegovih pogajanj z nekdanjo hrvaško predsednico Jadranko Kosor.