Glede na podatke javnomnenjske ankete, ki jo je Valicon za RTV Slovenija izvedel med 9. in 11. novembrom, bo v drugem krogu predsedniških volitev zmagala za 12 odstotnih točk Nataša Pirc Musar.

"Če je bila v prvem krogu glavna neznanka, v katero smer lahko deluje taktično glasovanje, je v drugem krogu glavna neznanka, kako lahko na izid vpliva volilna udeležba," so pojasnili v Valiconu in navedli, da je interval zaupanja pri tako velikem vzorcu tri odstotke, kar pomeni, da bo dobila Nataša Pirc Musar pri do 70-odstotni udeležbi večino glasov, ne glede na to, kako se odločijo neopredeljeni volivci. "To sicer ni v skladu z dosedanjimi prepričanji, da so pri nižji volilni udeležbi rezultati “desnih” kandidatov boljši. Vsaj v primeru predsedniških volitev (to analizo smo naredili prvič) se začne pridobivanje ugodnejšega izida za “desne” nad volilno udeležbo 50 odstotkov, in to predvsem s prepričevanjem neopredeljenih," so pojasnili in dodali, da je ena od mogočih razlag za to, da je volilna udeležba najzanesljivejša med (naj)starejšimi volivci, ki pa tradicionalno volijo bolj levo kot desno.

Teza, da ima Anže Logar realne možnosti za zmago ob nižji udeležbi, je po njihovem mnenju vzdržna le, če bi se levo od sredine zgodil večji osip v volilni udeležbi zaradi razloga, ki bi veljal le pri teh volivcih.

"Tak primer bi lahko bil osip udeležbe med volivci, ki bi Natašo Pirc Musar podprli taktično, torej da ne zmaga njen protikandidat, in bi na dan volitev presodili, da je njena zmaga zagotovljena in se zato ne udeležili volitev," so izpostavili. Tovrsten pojav so denimo ugotovili leta 2015 na referendumu o družinskem zakoniku.

Za zdaj kaže na referendumsko podporo vsem trem zakonom

Valicon je v tokratni raziskavi izmeril tudi referendumsko vzdušje pred tremi referendumi (o zakonu o vladi, zakonu o Radioteleviziji Slovenija in o zakonu o dolgotrajni oskrbi), ki bodo 27. novembra. Največja udeležba naj bi bila na referendumu o noveli zakona o RTV Slovenija (zagotovo naj bi se ga udeležilo 47,8 odstotka vprašanih, bolj verjetno udeležbo pa je napovedalo 23,8 odstotka vprašanih), le malenkost nižja pa na referendumih o dolgotrajni oskrbi (zagotovo se ga bo udeležilo 47 odstotkov anketirancev) in zakonu o vladi (zagotovo se ga bo udeležilo 46,5 odstotka anketirancev).

Novelo zakona o RTV Slovenija bi podprlo 37,1 odstotka vprašanih, proti pa bi glasovala nekaj več kot četrtina (25,7 odstotka). Neopredeljenih je 31,6 odstotka vprašanih (odgovor ne vem), odgovarjati pa ni želelo 5,6 odstotka vprašanih. Največja podpora je napovedana noveli zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bi jo podprlo 44,1 odstotka vprašanih, proti pa bi glasovalo 18,2 odstotka vprašanih.

"Pri referendumih je motivacija nižja kot pri volitvah. Tu delujejo neke druge sile, ki lahko presenetijo, kot smo videli julija 2021, ko ni bilo nobenih meritev in je bilo zato toliko večje presenečenje. Izidi, ki smo jih tokrat izmerili, so podobni tistim izpred enega tedna. Res pa je, da je ta kampanja še nekoliko v ozadju, če izvzamemo dejavnosti raznih civilnodružbenih organizacij, ki so že dejavne na terenu in vodijo kampanjo. V osredju je še vedno predsedniška bitka," je o tem, da je težko napovedovati izid referendumov, saj je težko predvideti, kakšna bo udeležba, za Radio Slovenija pojasnil Andraž Zorko iz Valicona.