V prvi oddaji so kandidati med drugim odgovarjali na vprašanja, zakaj kandidirajo, kako si predstavljajo opravljanje funkcije predsednika, kakšno je njihovo stališče do aktualnih vprašanj in kako drugače bi vodili državo v primerjavi s predhodniki v predsedniški palači.

Volivci bodo 23. oktobra v prvem krogu predsedniških volitev, kot kaže, izbirali med sedmimi kandidati: Milanom Brglezom, Janezom Ciglerjem Kraljem, Miho Kordišem, Anžetom Logarjem, Natašo Pirc Musar, Vladimirjem Prebiličem in Sabino Senčar.

Predstavitve kandidatov

Milan Brglez je star 55 let, je doktor znanosti s področja mednarodnih odnosov in poslanec v Evropskem parlamentu. Predstavil se je kot kandidat, ki bo poskušal sodelovati, spoštovati ustavo in bo naredil vse, da se slovenski državi povrne ugled tako doma kot v mednarodni skupnosti. Po lastnih trditvah ima znanje in izkušnje in je kot predsednik parlamenta dokazal, da zna delovati neodvisno. Kandidaturo je tako pozno vložil zato, ker se je takrat, ko je to storil, spremenila situacija doma in omogočila skupnega kandidata več strank, situacija pa se je spremenila tudi v mednarodni skupnosti, kjer se slabša.

Janez Cigler Kralj je star 43 let, je diplomirani politolog in poslanec. NSi z njegovo kandidaturo nikogar ne napada, temveč želi širiti možnost in prostor demokratične izbire, je poudaril. NSi je kandidaturo relativno pozno vložil zato, ker je čakal na Ljudmilo Novak, da sprejme odločitev, je poudaril.

Miha Kordiš je 33-letni diplomirani filozof in poslanec. Voditelj oddaje ga je izzval, kako bo kot predsednik države tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil glede na stališča stranke Levice do vojske. Odgovoril je, da Slovenija ni vojaško ogrožena in zato mora svoje redke vire usmeriti tja, kjer je dejansko ogrožena: v zdravstvo, stanovanja, podnebne spremembe. Zagovarja demilitarizacijo in bratstvo med narodi. Bi pa ohranil "profesionalna jedra" vojske, da bi lahko v primeru dejanske ogroženosti usposobila državo za splošni ljudski odpor.

Anže Logar je 46-letni doktor znanosti s področja sociologije in poslanec. Za kandidaturo mimo matične stranke SDS, katere znani obraz je, se je odločil, ker bo tako najbolje predstavil stališča, ki jih sam zagovarja, je povedal. Prepričan je, da je s svojim delovanjem doma in v zunanji politiki dokazal, da je povezovalni kandidat.

Nataša Pirc Musar je 54-letna univerzitetna diplomirana pravnica in doktorica znanosti v Avstriji, deluje tudi kot odvetnica. V predstavitvi je navedla, da kot nekdanja informacijska pooblaščenka veliko ve o temeljnih človekovih pravicah. Kot predsednica bo branik ustave, hodila bo po terenu in poslušala ljudi, ki potrebujejo pomoč. Za zgodnji vstop v kampanjo se je po lastnih besedah odločila, ker je vedela, da ne bo prejela podpore etabliranih političnih strank. Dodala je, da je vedno bila neodvisna, nikoli članica stranke.

Vladimir Prebilič, 48 let, je nepoklicni župan Kočevja, doktor znanosti s področja obramboslovja in izredni profesor. Zatrdil je, da želi prenesti prakse povezovanja, ki jih je udejanjal kot župan, na državno raven, saj se le tako lahko doseže preboj. Strinja se s Kordišem in stranko Vesna, da vojaški viri trenutno Slovenije ne toliko ogrožajo kot nevojaški viri. Poudaril je, da ima vpogled v mednarodno politiko in bi lahko prispeval k bolj stabilnemu položaju Slovenije.

Sabina Senčar je 52-letna doktorica medicine. Kandidira zato, ker dela z ljudmi, ki so po njenih besedah prestrašeni, to pa zato, ker jim politika, pa naj bo lokalna, država ali evropska, ni prinesla rešitve, temveč težave. Ponovila je svoje stališče do cepljenja: slednje je v kliničnem preizkušanju in se mora zato "podrediti zakonitostim" Helsinške deklaracije in Nürnberškega kodeksa.

Sorodna novica Gregor Bezenšek ml. zaradi groženj odstopil od kandidature za predsednika republike

Ali so bili kandidati deležni groženj, tako kot jih je bil odstopljeni kandidat Gregor Bezenšek ml.? Kako se bodo lotili porasta sovražnega govora?

Senčar je povedala, da sama ni bila deležna groženj, ter da ima ničelno toleranco do vsakršnega sovraženega govora. Sama pa je včasih prijavila grožnje, včasih tudi ne.

Prebilič je dejal, da imamo resen problem v Sloveniji, če se kandidat, ki je izpolnil pogoje za kandidaturo na volitvah, odloči za odstop zaradi groženj. Sam pa se je z grožnjami srečal na lokalni ravni in jih je tudi prijavil.

Pirc Musar je pojasnila, da upa, da bo Beženšek ml. prijavil grožnje. Sama pa se je dolga leta ukvarjala s sovražnim govorom, saj je bila predsednica sveta za sovražni govor in opozarjala na porast. "Ne želi drugemu nekaj, česar sam ne bi želel, da drug stori tebi," je dala svoj nasvet. Politika pa je po njenem mnenju "najbolj odgovorna, da se sovražni govori širi v vse pore družbenega življenja".

Logar je zatrdil, da je sam bil deležen groženj, ko je preiskoval bančno kriminaliteto in dobil je iz kosti izrezljan križ. Grožnje je vedno prijavil.

Kordiš je povedal, da tudi sam vseskozi prejema grožnje, in da razume, kako se Bezenšek počuti. "Poplava sovražnega govora je organizirana in vemo, od kje," je izjavil. Največje grožnje, kar jih je dobil, so bile fotografije strelnega orožja in bajoneta, kar je prijavil policiji. "Največ, kar lahko storimo v politiki, je, da pokažemo hrbtenico," je dejal.

Cigler Kralj je poudaril, da varnostni strokovnjaki svetujejo, da je treba grožnje prijaviti. Sam pa je bil največ groženj deležen kot minister za delo.

Brglez je dejal, da je treba vse grožnje obsojati. Sam je bil deležen groženj, še preden je stopil v politiko. Kadar gre za grožnjo, jo je treba prijaviti. Vendar je treba razlikovati med grožnjo in žalitvijo.

Sorodna novica Milan Kučan: Če bi se še enkrat odločal o svoji poti, si politike ne bi izbral

Kateri nekdanji predsednik je kandidatom najbližji?

Kordiš meni, da je najboljši državnik, ki smo ga kdaj koli premogli, Josip Broz - Tito. V samostojni Sloveniji pa je poudaril, da je Milan Kučan pokazal, kaj pomeni predsedniški glas, ko se vzpenja skrajna desnica, in da je Janez Drnovšek pokazal, kaj je hrbtenica, ko se je postavil za Rome.

Pirc Musar je dejala, da je vsak izmed predsednikov pustil pozitivno zapuščino. Kučan je dobro poznal politike zahodnega Balkana, Danilo Türk je strokovnjak mednarodnih odnosov, Drnovšek je pokazal človečnost, Borut Pahor se je trudil za spravo. A Pahorja je tudi pokritizirala, češ, da se ni oglašal ob zdrsih demokracije.

Cigler Kralj je kot zgled izpostavil Pahorja, saj da je šel med ljudi in dal vsakemu državljanu občutek, da je naš predsednik. Ljudi je obiskal v njihovi realnosti in predsedniško funkcijo približal javnosti, je sklenil.

Senčar ni izpostavila nič pozitivnega, temveč kritizirala Pahorja, da ni branil ustavnega reda in vsakega državljana posebej.

Logar je dejal, da je stvar politične kulture in državljanske vzgoje, da se spoštuje predsednika republike in njegovo delo ter prispevek k razvoju Slovenije. Prispevek Pahorja je v tem, da je širil diapazon razprave in prispeval k spravi, pa tudi pomembno premaknil politične odnose s sosedama Italijo in Avstrijo, da so se popravile nekatere pretekle krivice.

Brglez je dejal, da pri Pahorju ceni odprt odnos do ljudi. Bi pa sam spremenil delovanje tako, da bi bil jasen, kadar se je treba oglasiti, in bil tiho, ko je treba biti tiho. Moralna avtoriteta ne neprenehoma usmerja, ampak deluje v smeri vzpostavljanja novega družbenega soglasja.

Prebiličev vzornik je Drnovšek, ker je deloval kot moralna avtoriteta. Predsedniška funkcija je že od začetka moralna avtoriteta, ponekod tudi politična avtoriteta. Drnovšek se je tega zavedal in tedanji vladi stal naproti in ustavljal nekatera ravnanja vlade, je zatrdil Prebilič.

Sorodna novica Borut Pahor odhaja. "So what!"*

Kaj iz mandata predsednika Pahorja bi obdržali in kako bodo komunicirali na družbenih omrežjih?

Prebilič je povedal, da kar se tiče človekovih pravic in svobode govora ter zbiranja, so šle stvari predaleč v času covidnih razmer in takrat je pogrešal predsednika republike. Pahor pa je po njegovih besedah opravil izjemno delo na mednarodnem področju, predvsem približevanju zahodnega Balkana k EU-ju. Ima profil na Instagramu, vendar ga ne uporablja pogosto.

Senčar je dejala, da predsednik ni samo moralna avtoriteta, temveč tudi zgled. Od tega, kako komunicira, je odvisno, kako se druge države odzivajo na Slovenijo, saj je njen predstavnik, je dejala. Glede sprave pa bi postavila trdno diagnozo, kaj je bistvo spora, in potem bi se s posameznimi deležniki skušala pogovoriti.

Kordiš je povedal, da imamo antifašistično tradicijo in na njo bi se morali opreti pri odnosih z Italijo, namesto da se skozi postopek sprave rehabilitira zgodovinski fašizem. Do Pahorja pa ima zadržek, tako kot velik del države, da je bil v času družbene krize tiho, ko ne bi smel biti.

Pirc Musar je izjavila, da Pahor ne bi smel biti tiho v covidni krizi, ko so se teptale človekove pravice, ko je vlada vladala z odloki. Vendar je, kot pravi, imel Pahor pozitivno pogovore z različnimi razumniki glede pomembnih družbenih tem.

Cigler Kralj je poudaril, da bi sam dal ljudem občutek, da je njihov predsednik: "Več kot biti povezovalen, da je zraven še akcija." Pahor pa je po njegovih besedah imel tri močne povezovalne dejavnosti v času, ko je bil sam minister za delo.

Logar je povedal, da ima predsednik republike možnost, da v primeru problematik, ki se pojavljajo, skliče vse pomembne akterje. "Če se dogovora ne drži, ima predsednik republike jasno pooblastilo, da pove, kar si misli," je dejal.

Brglez je dejal, da je Pahor naredil marsikatero pozitivno stvar, vendar pa denimo ni dal nobenega zakona, ki je bil očitno protiustaven na presojo na ustavno sodišče. "To je pristojnost, ki jo ima," je poudaril.

Na Instagramovih profilih bi kot predsednik komunicirali le Pirc Musar, Logar, Cigler Kralj in Kordiš.

Sorodna novica Predsednik Pahor podpisal ukaz o odpoklicu Kajzerja, a z nezadovoljstvom

Kako kandidati komentirajo odpoklic veleposlanika v ZDA Toneta Kajzerja?

Logar je poudaril, da je treba zakon o zunanjih zadevah spoštovati, zakon pa jasno pravi, da veleposlanike odpokličejo po posvetovanju s predsednikom republike. Tukaj očitno ni bilo tako, in Logar bi vztrajal, da se to stori. Kot minister pa bi v tem primeru predlagal, da se na veleposlaništvo pošlje izredni nadzor in potem ukrepal v skladu s priporočili.

Brglez je mnenja, da je zakon o zunanjih zadevah "biblija" diplomatov, Kajzer pa jo je kršil. Brglez je nadalje navedel, da so se glede na zatrjevanja ministrice Tanje Fajon posvetovanja dejansko zgodila. Zdaj je na mestu vprašanje, ali bi bilo treba zakon popraviti.

Prebilič je dejal, da Kajzer ni deloval tako, kot se od njega pričakuje. Glede vloge predsednika pa je dejal, da če predsednik republike aktivno sodeluje pri napotitvi veleposlanika, potem bi moral enako sodelovati tudi pri razrešitvi, tudi iz spoštovanja funkcije predsednika republike.

Cigler Kralj je povedal, da je zelo pomembno, da sta urad predsednika republike in zunanje ministrstvo enotna pri zunanje političnih zadevah. "To je pomembno za ugled države zunaj in vidimo, da gre boljše nekaterim našim sosedom kot nam Slovencem," je opomnil. Pri krepitvi pristojnosti predsednika republike pa se zavzema za krepitev pri imenovanju sodnikov ter ministrov in vlade.

Senčar je poudarila, da je predsednik republike "kralj diplomacije" in bi nujno moral sodelovati pri imenovanju in razrešitvi diplomatov. Sama ukaza o odpoklicu Kajzerja ne bi podpisala. Dodala je, da mora pri tako pomembni stvari, kot je diplomacija, priti do konsenza.

Kordiš je dejal, da je Kajzer zelo očitno izkazal višjo lojalnost do stranke SDS, ki ji je pošiljal gradivo, kot do domovine, zato bi sam podpisal odpoklic. Očitno je, da smo na parlamentarnih volitvah zavrnili "janšizem", je pa ostal znotraj državnega aparata, kar po Kordiševih besedah najbolje vedo novinarji RTV-ja.

Pirc Musar je opozorila, da predsednik vlade in ministrica nista ravnala prav, če se nista posvetovala s Pahorjem. Sama bi sicer tak odlok podpisala. Slovenija ni politična stranka, je država, diplomat pa mora služiti državi. In če je Kajzer to storil enkrat, se lahko vprašamo, kolikokrat je to storil v preteklosti.

Sorodna novica SDS začel z zbiranjem podpisov za referendume o treh zakonih

Kakšno je stališče kandidatov glede treh referendumov, za katere se zbirajo podpisi (zakon o RTV, zakon o dolgotrajni oskrbi in zakon o vladi)?

Pirc Musar je povedala, da bi glasovala za vse tri zakone. Zakon o RTV-ju bi po njenem pojasnilu depolitiziral programski svet. "Zdaj se je dogajalo, da se politika vtika v vsebine," je dejala.

Logar je glede zakona o vladi dejal, da gre pač za odločitev premierja, vendar ni prepričan, da Slovenija potrebuje 20 ministrov. "Pri zakonu o RTV-ju je bila napaka, ker ni bilo širše javne razprave," je izjavil in dodal, da bo prisluhnil razpravam na javnih televizijah in se na tej podlagi odločil. Proti pa je glede zakona o dolgotrajni oskrbi.

Kordiš podpira vse tri zakone, tudi po vsebinski plati.

Brglez bi glasoval za pri vseh treh zakonih. Zakon o RTV-ju se mu zdi primeren, ker depolitizira javni RTV, pri zakonu o vladi pa gre za "nagajanje". "Tisti, ki predlaga referendume, mora zbrati kvorum, saj drugače referendum ni veljaven. Zato ni dopustno glede na ustavno ureditev združevati referendumov, saj je predlagateljem veliko lažje priti do rezultata," je pojasnil.

Prebilič bi prav tako glasoval za vse tri omenjene zakone, prav tako se mu zdi, da gre za nagajanje vladi. "Rešitve potrebujemo ta trenutek," je povedal.

Cigler Kralj je proti odložitvi izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi. Dal bo podpis za referendum o zakonu o RTV-ju, ne bo pa podprl referenduma o zakonu o vladi.

Senčar je dejala, da potrebujemo vse tri zakone. Dodala je, da podpira depolitizacijo javne RTV, vendar ima pomisleke, da nov izbrani programski svet ne bo povsem apolitičen. "Nisem prepričana, če je olimpijski komite popolnoma apolitičen. Lahko bi sodelovali mladi," je povedala. Zakon o dolgotrajni oskrbi pa bi bil lahko po njenem mnenju bolj definiran.

Sorodna novica V Moskvi slavje ob priključitvi štirih regij, Zahod Rusiji žuga s prstom

Kaj menijo o vojni v Ukrajini, sankcijah, bi se pogovarjali s Putinom?

Kordiš je že v preteklosti izrazil stališča, da bi se morala Slovenija umakniti iz Nata, Ukrajina bi morala postati nevtralna, uveljaviti bi se moral sporazum iz Minska. Je danes spremenil stališča? Odgovoril je: v vojni se dogaja konflikt med Putinovim militarizmom na eni strani in zahodnim imperializmom na drugi strani, in Nato pakt tudi ni nedolžen, ta vojna koristi zgolj ZDA. Pošiljanje orožja v Ukrajino vojno v resnici stopnjuje, je nadaljeval. Zahod se gre vojno izčrpavanja proti Ruski federaciji in spreminja Ukrajino v evropski Afganistan, in tako se ne moremo nadejati mirne rešitve, je zatrdil. Po njegovem se moramo zavzemati za čimprejšnjo prekinitev ognja. Slovenija ima tradicijo dobrih odnosov z zahodom in vzhodom in lahko bi organizirali srečanje obeh strani, kot smo to že naredili. Da pa bi se vojna dejansko končala, bi se morala srečati Putin in Biden, je sklenil.

Cigler Kralj je komentiral, da kdor misli, da je Nato nepotreben, naj vpraša Švede in Fince, zakaj so se odločili za vstop v obrambno zavezništvo. Sam bi se kot predsednik zavzemal za modernizacijo Slovenske vojske. Kot škodljivo je označil potezo koalicije, da odpove nakup vozil boxer, saj se je projekt začel že nekaj mandatov nazaj, zdaj pa koalicija "na hrbtih in življenjih vojakov dela gnile kompromise". Cigler Kralj je nadalje poudaril, da se ima napadeni pravico braniti. Končne rešitve pa ne bomo dosegli, dokler se ne bo rusko ljudstvo samo uprlo samodržcu, k temu pa lahko prispevajo tudi ostrejše sankcije.

Voditelj oddaje je Brgleza spomnil, da je lani glasoval proti resoluciji Evropskega parlamenta, ki bi obsodila stalno agresijo Rusije na Ukrajino in pozvala k ostrejšim sankcijam. Brglez je spomnil, da decembra lani še ni bilo vojne, parlament pa se je zavzel za zaostritev sankcij, kar bi samo po sebi vodilo v eskalacijo. Agresija Rusije je res zavržna, protipravna in njene rezultate je nemogoče sprejeti, ampak obenem si je treba prizadevati za deeskalacijo, za mirno rešitev, sicer se lahko soočimo z jedrskim spopadom, vsaj lokalnim, temelječem na taktičnem jedrskem orožju. Glede zaostritve sankcij je dejal, da te vedno udarijo tudi nas, zato je treba dobro premisliti, katere in kdaj. Za mir bi storil vse, se tudi srečal s Putinom.

Pirc Musar je mnenja, da mora Slovenija v tem primeru slediti Evropski uniji, ki je edina lahko močna v mednarodnih pogajanjih. Putin je eklatantno kršil mednarodno pravo in začel agresijo, kakršne ne bi mogli pričakovati od stalne članice Varnostnega sveta. Slovenija in EU bi morala po njeni oceni storiti več, da bi znotraj Združenih narodov prišli do prepotrebnega miru. Grožnje Putina, da bo uporabil vsa sredstva in da je Rusija povsod, kjer so Rusi, so zelo nevarne, zato Pirc Musar upa, da bodo zbudile Kitajsko, Indijo, Turčijo, da bi te države pritisnile na Rusijo. Poudarila je tudi, da ne smemo nikoli pozabiti, kdo je napadel, da je bilo Ukrajini odvzeto ozemlje, in da se je Ukrajina sama odločila, da se bo branila. Ukrajini je treba pomagati, da se ubrani od agresije, je poudarila. Sklenila je s pravnim vidikom: referendumov se nikoli ne izvaja v vojnem času, zato so ti "referendumi", ki jih je izvajala Rusija, povsem nelegitimni in zavržni.

Prebilič je izrazil obžalovanje, da je bila v preteklosti zamujena priložnost, da bi zgradili mir na sporazumu iz Minska, ki je predvideval teritorialno integriteto Ukrajine in večjo avtonomijo nekaterih pokrajin. Zdaj se moramo pogovarjati, kako vojno zaustaviti, sicer se lahko ta zapelje v spiralo in nadaljnjo eskalacijo, je zatrdil. Uporaba jedrskega orožja bi bila presedan, in če kdo misli, a bi ZDA Evropi priskočile na pomoč z jedrskim orožjem, se moti, je nadaljeval. Pozivanje k vojni ni prava stvar in tudi branjenje Ukrajine samo z vojnimi metodami tudi ni prava stvar, iskati moramo možnost dialoga, kjer le obstaja. Prebilič bi se v ta namen srečal s Putinom.

Senčar je zatrdila, da se vse vojne končajo za pogajalsko mizo, a trditve ni podkrepila. Prej kot pride do pogajanj, bolje je, je dejala in dodala, da je proti sankcijam, saj bi zgolj škodovale našim prebivalcem. Pozvala je k diplomaciji, k pogovorom v Moskvi.

Logar je poudaril, da je tukaj Rusija agresor, da je Rusija napadla svobodno Ukrajino, in da lahko ravno Rusija nemudoma ustavi vojno tako, da neha napadati in se umakne. Če pa se Ukrajina neha bojevati, potem je jasno, da je Ukrajine konec. Vrag je vzel šalo in Evropska unija je po njegovem naredila napako, da teh svežnjev sankcij, ki zdaj veljajo, ni sprejela že po ruskem zavzetju Krima, je sklenil.

Sorodna novica Vučić na Brdu: Odnosi med Srbijo in Slovenijo odlični, čeprav Ljubljana priznava Kosovo

Predsednik republike je pomemben del slovenske zunanje politike, Pahor je bil pobudnik procesa Brdo-Brioni, kjer sodelujejo predsedniki Zahodnega Balkana.

Cigler Kralj je povedal, da je pomembno to pobudo krepiti in dati Zahodnemu Balkanu perspektivo, tudi da se ljudje ne izseljujejo. "Če ne bo EU prišel na Zahodni Balkan, bo prišel nekdo drug," je dejal.

Logar je dejal, da sta ključne akterja na področju zunanje politike predsednik republike in zunanji minister. "Potekala bi tesna komunikacija pri usklajevanju zunanjih politik," je orisal sodelovanje s sedanjo zunanjo ministrico Tanjo Fajon.

Senčar je izjavila, da bi se kot predsednica najprej sestala s hrvaškim predsednikom in da bi se zavzemala, da se slovenska diplomatska mreža razširi. Proces Brdo-Brioni pa je zanjo najboljša Pahorjeva poteza in bi ga še bolj intevizirala.

Brglez je glede usklajevanja pri zunanji politiki poudaril, da se pozablja vloga DZ-ja, saj se tam določa splošna pravila po ustavi, ki je nad zakonom o zunanjih zadevah.

Pirc Musar je na vprašanje, kako bi se odzvala na navedbe srbskega predsednika Aleksandra Vučića, da je Slovenija s priznanjem Kosova kršila ozemeljsko celovitost Srbije, odvrnila, da "Vučić nima prav, temveč je Slovenija zgolj ena držav, ki je priznala Kosovo".

Prebilič pa je poudaril, da migracij ne moremo naslavljati na slovenski meji in da gre na ravni Evrope za sprenevedanje, saj so viri migracij povzročeni tudi s strani Evropejcev. Ilegalne migracije bi morale postati po njegovem mnenju bolj legalne, tako da bi ljudje, ki želijo v EU-ju, vstopali na organiziran način. "Ne bo dovolj postavljati ograje," je opomnil.

Kordiš je povedal, da se vidijo razpoke v EU-ju in "EU mora iz EU-ja za kapital, postati EU za ljudi". "Na prvo mesto mora postaviti vrednoto solidarnosti. Skupne okoljske, delavske in socialne standarde," je naštel.

Katero temo bi še želeli odpreti v kampanji, ki je mediji do zdaj še niso?

Brglez je dejal, da bi moral predsednik voditi razpravo v smeri novega dogovora, "ki ga potrebujemo, zato da socialno državo preoblikujemo v socialno-ekološko državo, v pravično tranzicijo v zeleno prihodnost". Po njegovem mnenju bi morali uzakoniti družbeno odgovornost podjetij.

Prebilič je poudaril, da se v državi vse manj sliši ljudi. "Govorimo o podnebnih spremembah, ki jih sploh še nismo naslovili. Imamo požare in poplave, Ne ukvarjamo se participacijo mladih v družbeno političnem življenju," je med drugim dejal. Opomnil pa je tudi na decentralizacijo, saj se Slovenija po njegovem mnenju ves čas le centralizira in je država dveh hitrosti.

Logar je povedal, da je treba močno investirati v dialog z mladimi: "Vse politike so povezane s tem, kako bodo mladi videli prihodnost Slovenije." Mlade pa bi sam vključil v aktivnost urada predsednika republike.

Musar je izjavila, da če bo izvoljena, bo imela svetovalca za podnebne spremembe in ekosisteme, saj je to nekaj, kar vpliva na generacije prihodnosti. "Izpostaviti bi morali tudi človekove varnost oz. varnosti, kolektivni obrambi, prehranski varnosti, energetski varnosti … Človekova varnost je ustrezno, varno socialno okolje," je dejala.

Kordiš meni, da je naloga predsednika, da je glas tistih, ki se jih v družbi ne sliši. "Vzpostaviti pa se mora tudi načelo za bistveno bolj solidarno družbo, kot jo imamo v tem trenutku. Konkretno, braniti moramo javno zdravstvo pred namerami po privatizaciji," je med drugim opozoril. Največja kriza, ki jo imamo, pa je, kot pravi, zlom podnebja.

Senčar je dejala, da bi odprla temo zdravja in zdravstva ter revizije mednarodnih pogodb, predvsem s svetovno zdravstveno organizacijo. Varnost pa je, kot pravi, enako pomembna kot zdravje. Ob tem je poudarila, da je glede zdravstva vseeno, ali je javno ali zasebno, "pomembno je, da ima pacient dobro oskrbo". "Kako to omogočiti, ni pomembno za samega pacienta," je dejala.

Cigler Kralj pa je poudaril, da je bil kot minister za delo pretresen, ko so ljudje izražali veliko stisko, da se v Sloveniji ne splača delati. Povedal je, da delodajalci ustvarjajo blaginjo, od katere vsi živimo, zato bi morali v kampanji "odpreti vprašanje odnosa do njih". "Zadnje čase so po krivici tarča nekih opazk, tudi s strani najvišjih predstavnikov vlade," je navedel.