Sorodna novica "Za zdaj gre vse po idealnem scenariju"

Med prvim premorom na letošnji dirki - dan potem, ko je Roglič oblekel rumeno majico - smo se pogovarjali s Primožem Čerinom, nekdanjim vrhunskim kolesarjem (prvim Slovencem, ki je prišel v cilj Dirke po Franciji) in Rogličevim zaupnikom. Kako ocenjuje prvih devet dni dirkanja, kakšna je moč ekipe Jumbo Visma, kakšne pasti še čakajo karavano in kako gleda na osupljiv preboj slovenskega kolesarstva v svetovni vrh?

Najbrž se strinjate, da si za zdaj Primož Roglič za svoje dirkanje zasluži oceno 10?
Mislim da ja. Prav tako Pogačar. Za oceno 10, če ne še za kakšen plus zraven.

Čeprav, v njunih ekipah pa le ni šlo popolnoma brez napak?
Razumljivo, pri takšni dirkah se kakšne napake vedno pojavljajo. Ne delata jih le Jumbo Visma in UAE, ampak tudi drugi.

Roglič je na primer v soboto na zadnjem vzponu ostal sam, Sepp Kuss je že prej popustil ...
To je denimo ena od manjših napak. Ampak to je bila že posledica petkove etape na vetru, ko je bila Jumbo Visma malenkost nepozorna in ga je stvar malo presenetila. Nekaj njenih kolesarjev je izgubilo precej energije in se je to poznalo v naslednji etapi. Vemo, kako se dirka v vetru. Tako močna ekipa, kot je Jumbo Visma, bi morala biti morda malce bolj kompaktna in pripravljena na vse. Malo so zamudili takrat, k sreči pa je bil zraven van Aert, ki je Primoža lepo pripeljal do cilja in na koncu še vse odšprintal. Izvrsten kolesar je van Aert, če imaš takšnega na razpolago, se res nimaš česa bati v takšnih etapah.

Skupni vrstni red po 9. etapi:  
  1. P. ROGLIČ     SLO  38:40:01
  2. E. BERNAL     KOL     +0:21
  3. G. MARTIN     FRA      0:28
  4. R. BARDET     FRA      0:30
  5. N. QUINTANA   KOL      0:32
  6. R. URAN       KOL  isti čas
  7. T. POGAČAR    SLO      0:44
  8. A. YATES      VB       1:02
  9. M. A. LOPEZ   KOL      1:15
 10. M. LANDA      ŠPA      1:42

Nedvomno je Jumbo Visma močnejša od Ineosa, ki je (prej pod imenom Sky) kraljeval zadnje desetletje ...
Do zdaj se je to pokazalo. Toda letošnja sezona je posebna. Spremljamo prvo tritedensko dirko, nanjo so tekmovalci prišli z dvema ali tremi pripravljalnimi dirkami. V normalni sezoni bi imeli v nogah tri ali štiri mesece dirkanja. V nadaljevanju zato ne gre izključiti še kakšnega pozitivnega ali negativnega presenečenja. Nihče ne ve, kaj se bo dogajalo v naslednjih dveh tednih. Prihajajo zelo težke in zoprne etape, vse se lahko obrne na glavo. Razlike med prvimi desetimi so zanemarljive, vsi so v nekaj sekundah, šele skupno osmi zaostaja več kot minuto. Za Tour so to minimalni zaostanki, tako da ne bi kaj dosti napovedoval. Vsak dan lahko prinese novo presenečenje.

Se strinjate, da se je Jumbo Visma prvi teden nalašč otepala rumene majice? Roglič bi jo tudi v soboto lahko oblekel, pa se nekako ni preveč naprezal na koncu?
Saj to ni nič novega. V zgodovini tritedenskih dirk je pogosto kakšen favorit oblekel majico vodilnega in so jo potem raje prepustili drugemu, da je ni bilo treba braniti. Ni lahko zdržati tri tedne kot vodilni, saj to prinaša kup obveznosti, ki jih gledalci ne vidijo. Ne gre namreč le za boj na cesti, ampak mora nosilec rumene ali rožnate majice opraviti še razne opravke v cilju. Tu mislim na novinarsko konferenco, doping kontrolo ... Vse to vzame čas. Nosilec rumene majice je zato zadnji, ki pride v hotel in prvi, ki gre dopoldne iz njega, saj ga pred štartom spet čakajo zadolžitve. Res je, da letos tega manj, ker je organizacijsko Tour zaradi covida urejen drugače, a vseeno gre precej energije. Predvsem zmanjka časa za regeneracijo in vodilni se tega dobro zavedajo. Izkušeni kolesarji točno vedo, kako neprijetno je to prenašati daljše obdobje. Iz tega vidika je pametno, da pri Jumbo Vismi niso šli takoj po rumeno majico. A zdaj jo imajo in zanje bo odslej dirka drugačna.

Menite, da jo bodo na vsak način hoteli ohraniti do cilja, ali pa bi jo lahko vmes prepustili kakšnemu nenevarnemu kolesarju?
Vse bo odvisno od tega, kako bo konkurenca napadalna oziroma na kakšen način bodo vozili tisti, ki so skupno takoj za Primožem. Torkova 10. etapa je na papirju namenjena šprinterjem. Pričakujem beg od štarta, ampak računam, da bodo šprinterske ekipe pred ciljem ubežnike ujele. Spet bo tu vprašanje vetra. Kolesarji bodo ob Atlantiku in zna biti vetrovno. Veter je včasih hujši kot klanci in zna biti sovražnik kolesarjev.

Bodo dali van Aertu spet proste roke, da sodeluje v šprintu?
Že po zmagi na 5. etapi je bil izjemno zadovoljen. Druga etapna zmaga je prišla bolj zaradi selekcije v vetru, ki je odrezala številne šprinterje. Počutil se je močnega, Primož je bil že na varnem in ‒ zakaj ne bi poskusil? Vse se je lepo zložilo. Sicer pa mislim, da je glavna prioriteta v ekipi Primož Roglič in njegova rumena majica.

Po Pirenejih je tudi jasno, kdo je glavni. Dumoulin se je žrtvoval in s tem sebe izločil iz rumene igre ...
Tom Dumoulin je odličen kolesar in bo Primožu prišel še kako prav. Res upam, da so odnosi v ekipi prijateljski in da imajo vsi v glavi cilj, da Primoža v rumenem pripeljejo do Pariza. Da si bodo stali ob strani ne glede na to, kako se kdo piše in od kod prihaja.

Katere etape bodo odločilne?
Problematičen zna biti trojček alpskih etap. 15. etapa ima cilj na Grand Colombier, klanec ekstra kategorije. Sledi zadnji dan počitka, nato pa 16. etapa brez metra ravnine in s petimi kategoriziranimi vzponi ter 17. etapa s ciljnim vzponom na Col de la Loze (2304 m). Predvsem Colombier in Col de la Loze sta izredno zahtevna klanca, tam lahko pride do razlik med najboljšimi. Kdor bo imel tam krizo, ne bo več vrnitve, noben pomočnik mu ne bo mogel pomagati. Ta trojček etap je kar zastrašujoč.

V izjavah za TV SLO je Primož zelo sproščen in miren. Je takšen tudi, ko se vi pogovarjate z njim po telefonu? Se je morda kdaj kaj pritoževal?
Ne, Primož ne komplicira. Zelo je osredotočen na svoj cilj. Ko se konča etapa, je deset minut z mislimi še pri njej, potem že gleda v naslednji dan. Zelo je pozitiven, ve, da je v formi in zdrav, ter da ima ob sebi dobre kolesarje in ekipo. Vse gre v pravo smer.

Kaj se je zgodilo, da je Jumbo Visma letos pred Ineosom?
Treba je pogledati pet let nazaj, ko je Primož Roglič prišel v ekipo, ki je bila takrat v spodnji polovici Svetovne serije. S Primoževimi uspehi je rasla tudi ekipa. Ta motiv po dokazovanju in zmagah jih je pripeljal, da so letos sestavili zelo konkurenčno ekipo za vse terene. Pravilno so kadrovali in res dobili ekipo, ki odlično deluje. Tudi kemija je zelo dobra. Veliko zaslug za to ima tudi Primož, ki ima dober značaj, s sotekmovalci se odlično razume in ga imajo vsi radi. Mislim, da je to glavni razlog. Rogličeva zgodba pa je tako in tako edinstvena, v nekaj letih od neznanega kolesarja do vodilnega kolesarja na UCI-jevi lestvici. A tudi ekipa ima zasluge za to, sam ne opraviš ničesar.

Kako drugače je bilo na lanskem Giru, na katerega je Primož prav tako prišel izjemno močan, a na koncu zaradi različnih težav, predvsem pa slabe ekipe, ni zmagal, potem ko je na začetku nosil rožnato majico ...
Lanska ekipa Jumbo Visme na Giru nima nobene skupne točke z letošnjo na Touru, razen enakih dresov. Jumbo Visma je zdaj vrhunska ekipa. Primož je na tistem Giru dobil številne izkušnje. V Italiji je glede novinarjev še malo huje, mimogrede zakuhajo še kakšno afero, spomnite se samo tistega z Nibalijem ... To so takšne stvari, ki te dodatno lahko vržejo iz tira in nisi tako osredotočen.

In tam je Roglič tudi občutil, kako naporno je nositi majico vodilnega. Ko jo je predal, si je kar oddahnil ...
V zdajšnjih časih je nepredstavljivo, da bi kdo nosil majico vse tri tedne. Razlike med kolesarji so minimalne. Redko je kakšna ekipa toliko močnejša, da bi lahko vse tri tedne delala red. Dobro, Ineos je bil na takšni ravni, ampak le na Touru, kjer so nastopili z najmočnejšo postavo. Na Giru in Vuelti tega niti približno niso mogli delati. Zadnji, ki je majico nosil od prvega do zadnjega dne, je bil, če se ne motim, Gianni Bugno na Dirki po Italiji 1990.

Tudi način dirkanja se je precej spremenil!
Seveda, drugačni časi so, več informacij imajo kolesarji, prek radijskih zvez so povezani s trenerji oziroma športnimi direktorji. Letošnji Tour je tudi zaradi trase popolnoma drugačen. Prvi teden sta bila le dva šprinta, v prejšnjih letih jih je bilo pet. Pireneji so bili že ob koncu prvega tedna. Po navadi so v drugem tednu, pa potem sledijo Alpe oziroma ravno obratno. Temu se mora prilagoditi tudi način dirkanja. Uvodni teden je treba biti zraven, ne pa prevzeti majice, to je bilo glavno vodilo favoritov. Tudi Ineos se ni izpostavljal.

Egan Bernal v Pirenejih ni mogel držati ritma najboljših. Se bojite, da bo v Alpah drugačen? Kako vidite Ineos, ki ni več gospodar Toura?
Drži, Ineos letos ni tako suveren. Pred dirko so zamenjali Frooma in Thomasa, ki nista bila v formi. Imajo mlajšo ekipo, po drugi strani pa zelo izkušene trenerje, ki so že več let v ekipi. Dobro vedo, kako je treba dirkati, da zmagaš na Touru. Bi pa rekel, da je treba na Bernala vedno računati in da je glavni Primožev nasprotnik za rumeno majico v Parizu.

Kaj pa Tadej Pogačar?
Že lani je dokazal, kako je dober na tritedenskih dirkah in srčno upam, da bo konkurenčen tudi v Alpah. Mlad je, željan dokazovanja. V formi, kot je, je logično, da izkorišča vsako priložnost.

Ob uspehih se Pogačar zahvaljuje svoji ekipi, čeprav je jasno, da ta ni tako močna in da ima le enega resnega pomočnika, Jana Polanca ...
Vprašanje, koliko lahko Tadeju njegovi kolegi pomagajo v tem boju za končno zmago. Moral bo znotraj svoje ekipe vzpostaviti hierarhijo, ekipa bo morala začeti graditi okrog njega.

Pogačar je izjemen talent, že ob debiju je v igri za rumeno majico, kaj bo šele v naslednjih letih ... Nekateri pravijo, da je to sporočilo Primožu, da je letos zanj idealna priložnost, kajti morda bo naslednje leto Pogačar že premočan. Se strinjate? Se bo moral odslej Primož bati predvsem Tadeja?
Saj je vedno nekaj mladih, ki so nadarjeni. Če pogledamo prvo deseterico, so z izjemo Bernala in Pogačarja večinoma izkušeni, starejši kolesarji.

Bi izpostavili še koga, ki se bo v preostanku 107. Dirke po Franciji boril za rumeno majico?
Vsi, ki so med deseterico, so nevarni Primožu in Tadeju. Ne vemo, kaj se bo zgodilo. Ne moremo reči, da bodo vsi imeli črn dan, le naša fanta ne. Lahko pa se zgodi ravno nasprotno. Nočem napovedovati.

Bi se lahko zgodilo, da bodo Rogličevi konkurenti stopili skupaj in sklenili kakšno zavezništvo?
Mislim, da do tega ne bo prišlo, saj se vsak bori za svojo čim boljšo uvrstitev, se pa lahko zgodi nekaj podobnega zaradi različnih dogodkov oziroma kombinacij v ospredju med samimi tekmovalci. Ne verjamem pa v kakšna vnaprejšnja dogovarjanja konkurenčnih ekip.

Zakaj je bil Rogličev padec na Dirki po Dofineji tako resen, da je bil nastop na Touru negotov?
Ja, res se do zadnjega ni vedelo, ali bo prišel na štart v Nici ali ne. Tisti padec sam po sebi niti ni bil tako resen, poškodba pa je res bila zoprna. S takšno poškodbo ne bi prišel daleč, ker bi moral na kolesu sedeti postrani. Saj ne, da ne bi mogel kolesariti, a ga je ta hematom, ki ga je imel na problematičnem mestu, zelo motil pri vožnji. Če bi dirkal na zadnji etapi Dofineje, bi bilo to res na silo in vprašanje, ali bi prišel do cilja. Skupaj z ekipo se je pametno odločil, da odstopi, čeprav je bil pred zmago. Vedel je, da ga čaka nekaj pomembnejšega.

V 80. letih ste sami uspešno nastopali na Dirki po Franciji, a takrat je bilo vendarle nepredstavljivo, da bi vi ali kakšen drug Slovenec kdaj oblekli rumeno majico. Kako doživljate te fantastične Rogličeve in Pogačarjeve uspehe, kako komentirate, da je Slovenija postala kolesarska velesila?
Če malo karikiram: vsake toliko časa se moram uščipniti, da se prepričam, ali je vse to res. Zdi se mi, kot da sanjam. Izjemen preskok v nekaj letih, vse to je kar težko verjeti.