Po dveh etapah na Štajerskem se kolesarska karavana seli v osrednjo Slovenijo, kjer Grosuplje, Ljubljana in Vrhnika gostijo starte preostalih treh etap, ki se zaključijo v treh različnih smereh.

Po 16 letih se start etape vrača v Grosuplje, ki je bilo prej redno gostitelj, zadnja leta pa le mesto, skozi katero se je šlo v zadnji etapi. Po formalnem začetku ob 10.45, po 3,7 km zaprte vožnje ob 10.52 sledi kilometer nič v Šmarju – Sapu, nato se začenja pester dan s tremi letečimi cilji (Ig, Ilirska Bistrica, Postojna) in tremi kategoriziranimi vzponi.

V beg za modro majico na Rakitni

Ker je Rakitna (9,2 km/5,5 %) klanec 2. kategorije, se bo pobeg dneva boril za modro majico, prvi na vrhu klasičnega vzpona nad Ljubljanskim barjem namreč prejme 6 točk, kar bi že lahko zadostovalo za lastništvo majice za gorske cilje, saj je kasnejša Planina (3,8 km/4,3 %) vzpon 4., iz relija znamenite Šembije pa vzpon 3. kategorije (3,9 km/4,9 %).

"Končno lahko gremo v beg," je bila ugotovitev prvih dveh dni. Ob zmagovitem pohodu Tadeja Pogačarja v zadnjih dveh letih so bili pobegi že v izhodišču obsojeni na neuspeh, a predvsem lani skoraj niso dobili ne prave prednosti niti časa na televiziji, saj sta jih ekipi UAE Emirataes in Bahrain Victorious tudi zaradi medsebojnega prestižnega boja neusmiljeno nadzorovala in polovila še pred ključnimi trenutki etap.

Kam bo pihal veter od Pivke do Postojne?

Tokrat je prva dva dneva glavno besedo imela ekipa Luke Mezgeca, ki je bil ključen lead-out oziroma pilot za obe sprinterski zmagi Dylana Groenewegna. Na drugi etapi Žalec–Ormož so Avstralci iz ekipe Jayco AlUla dobili tudi pomoč Bahrain Victoriousa, ki pa po dveh porazih Phila Bauhausa v sprintih glavnine, najbrž menja taktiko.

Zaključni krogi na Notranjskem glede na prerez in stanje na terenu zavajajo. Cilj je po tretjem prihodu v Postojni po 173,4 km in okoli 2000 višinskih metrih. "V ponedeljek sem si ogledal zaključek v Postojni in vse skupaj je zelo varljivo. Najprej so Šembije, neenakomeren vzpon, nato dolga lažna ravnina, kjer bo veliko odvisno od vetra, ki ga tam nikoli ne manjka. Vprašanje je, kakšna bo smer vetra. Zadnji krog je pa sploh zahrbten, zadnji vzpon se kar naredi," je 3. etapo analiziral Luka Mezgec, ki kot gostitelj, veteran in natančen opisovalec sooblikuje ekipno taktiko Jayca AlUle.

Skriti zadnji vzpon v zadnjem krogu pred ciljem

Nekategorizirani vzpon od Planine do Lohače je dolg dva kilometra, kjer se lahko nasprotniki sprinterjev otresejo Groenewegna, Moschettija in Bauhausa, ki so si prva dva dni razdelili stopničke. "Osrednji del vzpona ima povprečje 8 odstotkov, mi je pokazal računalnik. Res pa je od vrha nato ravnina in spust, skupaj še kar 12, skoraj 13 odstotkov. Vendar na koncu pri Postojnski jami pride še rahel vzpon do cilja," je Mezgec navrgel, zakaj bi lahko ne prišlo do novega obračuna sprinterjev.

Če je v Rogaški Slatini v času zmagovalca prišlo sto kolesarjev, je bilo v Ormožu takšnih 70, v Postojni bi tako videli boj glavnine s kakšnimi 40 kolesarji? "Bora Hansgrohe vozi zelo agresivno. Kar je tudi logično, nimajo pravega sprinterja, tudi za skupno razvrstitev mislim, da nimajo jasnega kapetana oziroma kandidata, tako da jim drugega ne preostane. V vsak klanec so se zaganjali, zaradi česar smo morali naprej, na koncu tudi Filippo Zana, da je držal vse skupaj," je 34-letni Gorenjec pojasnil, da nemška ekipa svetovne serije deluje v Sloveniji kot zasedba prostih strelcev, ki mora svoj nastop upravičiti predvsem z akcijami.

Nemci in Švicarji najnapadalnejši

Ob Bori sta se med deseterico ekip iz drugega razreda, ki imajo največ moči in adutov za nevaren napad, zlasti ob zaključku, izkazali obe zasedbi iz Švice. Tudor izvira iz švicarske kolesarske akademije, ko pa je ekipo lani prevzel nekdanji izredni šampion Fabio Cancellara, so narasle tudi ambicije. Iz tretjega so napredovali v drugi razred, letos so debitirali na Grand Touru, ko so vozili Dirko po Italiji. Z dvema državnima prvakoma (Robin Froidevaux za Švico in Lucas Eriksson za Švedsko) so tudi zelo opazni na cesti, švicarski prvak je sicer bil 7. in 5.

Q36.5 izstopa tudi zaradi imena, ekipo pa vodi prekaljeni Douglas Ryder, ki je bil celo desetletje v svetovni seriji z južnoafriško ekipo Qhubeko. Za nameček je svetovalec v ekipi legendarni Vincenzo Nibali in tudi Q36.5 je pozimi postal del drugega kolesarskega razreda. Obe švicarski ekipi tudi ne skrivata ambicij o napredovanju med svetovno elito, za kar pa bodo morali nabrati dovolj točk v naslednjih dveh sezonah in pol.

Emirati skrivajo in hranijo moči

Od vseh petih etap je bila tretja, Grosuplje–Postojna, že ob predstavitvi največja neznanka, sodeč po akciji v zaključnem krogu Ormoža, pa ekipe ne bodo čakale, da se mirno tretjič zapeljejo v Postojno. Še najbolj izstopa neaktivnost UAE Emirates, vladarjev zadnjih treh Dirk po Sloveniji. Medtem ko mora papirnati prvi favorit Filippo Zana na "špičkah" krotiti napade, se Tim Wellens in Domen Novak uspešno skrivata v glavnini. Namen je jasen: čakanje na sobotno kraljevsko etapo.

A v razliki 20 sekund je še kar 70 kolesarjev, kar ponuja priložnost za prevzem zelene majice vsaj za en dan kopici ekip, kar obeta pester dan na Notranjskem.