Achraf Hakimi je po zmagah stekel k svoji mami na tribuni in jo poljubil, Sofiane Boufal je svojo mamo celo zaplesal na zelenici. A mami Hakimija in Boufala nista edini, ki sta pripotovali v Katar, da bi spodbujali sinova. Po navodilih selektorja Walida Regraguia in predsednika zveze Fouzija Lekjaa so vsi družinski člani nogometnih izbrancev upravičeni do brezplačne poti in bivanja v Katarju. Maroška baza v hotelu v Dohi tako spominja na družinske poletne počitnice.

Po 50 letih prvič iz Pariza na tekmo

"Med njegovo igralsko in trenersko kariero nikoli nisem potovala z njim, da bi ga gledala. Živim v Franciji več kot 50 let in zdaj sem prvič zapustila Pariz, da bi bila na kakem tekmovanju," je za maroško televizijo Arijadia povedala Fatima, mama selektorja Regraguia. Kadar koli so se prižgale kamere, so ponosni starši maroških igralcev govorili ponosno o svojih otrocih in o tem, kako imajo vse fante v moštvu za svoje.

"Prihajam iz skromne družine, ki se je stežka prebijala skozi življenje. Vse so žrtvovali zame, zdaj se bojujem vsak dan za njih," je povedal Hakimi, zdaj eden izmed zvezdnikov PSG-ja, ki je pred tem igral za Real Madrid, dortmundsko Borussio in milanski Inter.

Od avokadove glave do heroja

Ustvarjanje pozitivne energije, ki se je prelila na zelenico, je bil v Katarju eden od ključnih ciljev maroškega selektorja. Takoj po avgustovskem prevzemu reprezentance, ko je zamenjal Vahida Halilhodžića, je povedal, da uspeh ni mogoč brez sreče staršev. V Maroku Regragouija niso pričakali s simpatijami. Razočarani rojaki so ga označili s posmehljivim izrazom "avokadova glava", a zdaj ga vsi povzdigujejo v nebesa. Nič čudnega, Maroko je prva afriška država v polfinalu svetovnih prvenstev.

V Franciji najštevilčnejša maroška diaspora

A prizori slavja s starši niso edino, kar je padlo v oči svetovni javnosti. Številni navijači so na maroških tekmah pripravili vzdušje, kot da bi Maročani igrali na zelenici v Rabatu. V Katarju živi 15.000 Maročanov, še nekaj tisoč jih je pripotovalo z vseh koncev sveta. "Prisežem pri Bogu, če navijačev ne bi bilo tukaj, ne bi napredovali v naslednji krog!" je bil že po skupinskem delu vzhičen Regragoui. V izločilnih bojih se je vse skupaj še stopnjevalo in lahko si predstavljamo, kako bo v sredo proti Franciji.

137 nogometašev na tem svetovnem prvenstvu igra za reprezentanco države, v kateri se ni rodili. Pri tem je najštevilčnejši prav Maroko, ki ima 14 od 26 takih igralcev. Starši nogometašev so odločni, da so rojaki iz diaspore celo bolj goreči navijači od tistih doma. Tudi pri svojih sinovih ne dopuščajo dvoma. "Zakaria je rojen na Nizozemskem, tam ima vse, kar potrebuje, toda naša kri je maroška," pravi oče napadalca Zakarie Aboukhlala.

V Franciji živi največja maroška diaspora. Ni dvoma, za koga bo 1,1 milijona Maročanov v Franciji ob 37 milijonih v domovini v sredo držalo pesti.