Nantes bi moral v sredo gostiti obračun s slovenskimi prvaki Celjani v 7. krogu Lige prvakov, a je v ponedeljek zvečer padla odločitev, da se srečanje preloži zaradi okužb z novim koronavirusom v domačem moštvu. Negotova je tudi usoda tekme med istima tekmecema v Zlatorogu, ki bi morala biti na sporedu prihodnjo sredo, 25. novembra.

Spodnji intervju z Ovničkom, 25-letnim Velenjčanom na delu v Franciji, je nastal še pred odločitvijo o odpovedi oziroma prestavitvi prve tekme.

184 cm visoki rokometaš, ki igra na položaju srednjega zunanjega oziroma organizatorja igre, je tudi član slovenske reprezentance, a je zadnjo reprezentančno akcijo zaradi zlomljenega prsta moral izpustiti.

Drugo sezono igrate v Nantesu, kamor ste se preselili poleti 2019. Kako ste se znašli na severozahodu Francije, v bližini Atlantskega oceana?
Bilo je kar nekaj ponudb, a so bili v Nantesu najkonkretnejši. Pogovori so se začeli že januarja 2019. Na koncu je v Slovenijo prišel tudi predsednik kluba, ki mi je predstavil vizijo kluba in mojo vlogo pri tem, tako da sem se odločil za Nantes. In mislim, da sem se znašel kar v redu. Prvega pol leta je bilo težko, sploh ker si prvič v drugi državi. Na začetku je bila težava tudi jezik, a zdaj sem napredoval v francoščini, tako da se lažje sporazumevam, na primer v trgovini. Mogoče še ena zanimivost. Ko gremo na gostovanja, se za poobedek jedo siri. Zame je bilo malo nenavadno, a sem se navadil, saj so francoski siri dobri. Sicer pa je Nantes približno tako veliko mesto kot Ljubljana, tako da ni težav.

Ekipo vodi nekdanji španski reprezentant Alberto Entrerrios, v njej pa je tudi legendarni Makedonec Kiro Lazarov. Kako ste se vklopili v moštvo?
Prišel sem v sistem, ki mi ustreza. Razumem se tako z igralci kot tudi s trenerjem. Vem, kaj moram delati. Precej mi je pomagal tudi Lazarov, skušam se od njega naučiti čim več. Ne obnaša se prav nič zvezdniško. Je moj prijatelj, česar si še pred tremi leti nisem mogel predstavljati. Sem vesel, da igram z njim.

V zadnjem krogu francoskega prvenstva, kjer trenutno zasedate tretje mesto, ste v nedeljo ob zmagi nad Chamberyjem v gosteh (26:35) dosegli štiri gole. Z generalko za Celjane ste torej tako osebno kot tudi na klubski ravni odlično opravili. Kako bi ocenili dozdajšnji potek sezone?
Začetek sezone je bil kar težek. Imeli smo težave s poškodbami, potem je udaril še novi koronavirus. Lahko rečem, da so bili vsi porazi posledica tega. Na srečanju v Aalborgu (poraz 32:24, op. a.) smo imeli na primer kar polovico ekipe poškodovane ali pa bolne. Zato upam, da bo tega v prihodnje čim manj. Sezona bo zaradi koronavirusa posebna. Tisti, ki se mu bo čim bolj izognil, bo zmagovalec.

V tednu dni se boste dvakrat pomerili s Celjani, klubom, iz katerega ste prestopili v Nantes. Ste favoriti, pričakujete dve zmagi?
Zagotovo smo na papirju favoriti, a v Ligi prvakov tega ne moremo reči, saj vse ekipe igrajo dober in moderen rokomet. Vsekakor pa se bomo mi maksimalno pripravili, tako da upam na zmago na obeh tekmah.

Ali ste kaj v stiku s kakšnim izmed svojih nekdanjih soigralcev iz Celja? O čem teče beseda?
Skoraj nič o rokometu. Govorimo bolj o osebnih in prijateljskih zadevah. Sicer pa upam, da bo, če ne pred tekmo v Nantesu, pa po njej, priložnost za pogovor.

Kakšni so vaši cilji v letošnji sezoni? Kako visoko lahko pridete tako v francoskem prvenstvu kot tudi v Ligi prvakov?
Prvi cilj v Ligi prvakov je, da se uvrstimo v naslednji krog. V francoskem prvenstvu pa merimo na prvo ali drugo mesto, s čimer bi si zagotovili nastopanje v Ligi prvakov tudi v naslednji sezoni. To so načrti, a bomo videli, kaj bo prinesla sezona, ki bo glede na vse okoliščine kar loterija.

Lani ste z reprezentanco osvojili četrto mesto na evropskem prvenstvu na Švedskem. Na zadnji akciji na začetku novembra vas ni bilo. Ali pričakujete poziv selektorja Ljubomirja Vranješa pred svetovnim prvenstvom v Egiptu?
Povabilo na novembrsko akcijo sem moral zavrniti sam, ker sem imel zlomljen prst. Prejšnji teden sem imel pregled pri zdravniku, ki je dejal, da operacija ne bo potrebna. Torej bi moralo biti v prihodnje vse v redu.

Kako se spopadate z vsemi omejitvami, ki jih je prinesla pandemija koronavirusne bolezni 19? Kaj vam je najtežje?
V Franciji so omejevalni ukrepi veliko strožji kot v Sloveniji. Iz stanovanja greš lahko največ za eno uro v radiju enega kilometra. S seboj moraš imeti tudi potrdilo, zakaj si zunaj. Tudi za na treninge imamo posebne dovolilnice kluba. Sicer pa so zdaj posebna težava gostovanja. Hrano namreč dobivamo v sobo, nato pa si jo pogrejemo v mikrovalovni pečici. Pač, sprijazniš se s situacijo, potrpiš in upaš, da bo tega čim prej konec.

Kaj počnete, ko se ne ukvarjate z rokometom?
Po navadi grem na sprehod v mesto, kolikor se le da. Zdaj je sicer to omejeno. Sicer pa igram še playstation, kjer se družim tudi s prijatelji iz Slovenije. Dvakrat na teden imam tečaj francoščine. Je težek jezik, ampak se moraš potruditi.

Niste samo odličen rokometaš, ampak tudi priden študent, saj ste lani na Fakulteti za energetiko v Krškem diplomirali s temo Argumenti za in proti izgradnji hidroelektrarn na reki Muri. Kakšni so vaši načrti, ali nameravate po koncu kariere profesionalnega športnika delovati na področju energetike?
Nikoli se ne ve. Imam šele 25 let, tako da imam še nekaj časa za načrte po končani športni karieri. Sem se pa že prej odločil, da preden grem igrat v tujino, dokončam študij. Ni namreč malo primerov, ko se športnik poškoduje in je njegova profesionalna kariera končana, zato je treba imeti tudi rezervni načrt.