Analitiki se strinjajo, da bodo vse moči sprva usmerjene v reševanje notranjih težav, s katerimi se spopada največje svetovno gospodarstvo, šele potem se bo Biden, sicer velik zunanjepolitični strokovnjak, začel ozirati po krepitvi oziroma oživitvi ameriške vloge na svetovnem političnem prizorišču.

Sorodna novica Novi predsednik ZDA podpisal 15 izvršnih ukazov, tudi vrnitev k pariškemu podnebnemu sporazumu

"Trenutek je zelo zapleten, zgodovinski. Samo trikrat doslej se je ameriški predsednik ob prevzemu Bele hiše spopadal s takimi izzivi: Lincoln leta 1861, ko je bila državljanska vojna, Franklin Roosevelt leta 1933, ko je napovedal New Deal in ko je potem Japonska napadla ZDA," je v Odmevih dejal dolgoletni dopisnik RTV-ja Uroš Lipušček in poudaril, da je veliko vprašanje, kako bo nova administracija zastavila stvari in kako bodo spravili ameriško demokracijo v tek, ker je država globoko razdeljena.

Biden je v prvem nagovoru po prisegi, v katerem poimensko ni omenil Trumpa, pozval k enotnosti, ki je prvi pogoj, da se država izvleče iz zdravstvene in potem še iz gospodarske krize. "Le malo ljudi je stalo pred večjimi in zahtevnejšimi izzivi, kot stojimo mi. Virus, ki se pojavi le vsako stoletje, nas je napadel. V samo enem letu je vzel toliko življenj, kot smo jih izgubili v vseh bitkah v drugi svetovni vojni. /.../ Če se želimo spopasti z izzivi, moramo narediti veliko več kot samo izgovarjati besede. Narediti moramo to, kar je najtežje, a najpomembnejše za demokracijo, to pa je enotnost."

Najprej nad novi koronavirus

Prva naloga je jasna: boj z novim koronavirusom, kar je Biden napovedal že takoj po novembrski izvolitvi. Zato ni presenečenje, da je bil tudi prvi od 15 v sredo podpisanih izvršnih ukazov, le dobri dve uri po vstopu v Belo hišo, povezan s pandemijo: podpisal je ukaz o obvezni nošnji mask na zveznih območjih (to zajema vse javne stavbe) in ohranjanju varnostne razdalje na zveznih območjih. Imenoval je tudi posebnega koordinatorja za odziv na pandemijo, ki bo nadzoroval distribucijo cepiv in podaljšal moratorij za deložacije zaradi koronavirusne krize.

Kot poroča Reuters, bo že danes Biden uvedel še dodatne ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa, med drugim bo podpisal še 10 izvršnih ukazov, med njimi sprostitev kriznih sredstev za pomoč pri ponovnem odprtju šol, uvedel bo tudi obvezno nošnjo zaščitnih mask na letalih in avtobusih. V načrtu je še več ukrepov za pospešitev testiranja, nabave zaščitne opreme, uvedbo protokolov za mednarodne potnike in sprostitev neposrednih sredstev za najbolj prizadete skupnosti. Izdal naj bi tudi direktivo, da se bodo ZDA pridružile COVAX-u, ki skrbi za dobavo cepiv revnim državam, je WHO-ju sporočil glavni epidemiolog Anthony Fauci. V prihodnjih 10 dneh se bo administracija posvetila še ukrepom v povezavi z zdravstveno oskrbo, gospodarstvom, priseljensko politiko in podnebnimi spremembami.

Že prejšnji teden je objavil svoj načrt boja proti pandemiji covida-19, ki predvideva 1900 milijard dolarjev (1565,59 milijarde evrov) dodatne proračunske porabe in bolj usklajen program množičnega cepljenja državljanov. Strategija predvideva 1000 milijard dolarjev (približno 824 milijard evrov) neposredne pomoči Američanom, ki bodo dobili po 1400 dolarjev (1153,59 evra). To skupaj z lani sprejetim drugim stimulacijskim svežnjem proti pandemiji znaša 2000 dolarjev (približno 1648 evrov).

Ameriška družba globoko razdeljena

Profesor Bogomil Ferfila je v oddaji Moje mnenje menil, da je Bidnov program še malo preveč ambiciozen, po njegovi oceni je pravkar zapriseženi 46. predsednik preveč popustil skrajno levi, socialistični struji znotraj demokratskih vrst. "Od njihove agende v prvi program ni uvrstil edino tega, kar je obljubil: da bo izplačal odškodnino Afroameričanom in da bo financiral splave. Izpostavil bi dve najbolj kritični postavki: hitra pridobitev državljanstva za 11 milijonov priseljencev, govori se, da jih je lahko tudi do 22. In druga stvar, zvišanje urne postavke za 15 dolarjev. Vsi smo seveda za to, ampak če pogledamo visoko konkurenčno strukturo ameriškega gospodarstva, so ocene, da ta dvig lahko privede do ukinitve med 1,7 in 3,5 milijona delovnih mest, kar je ravno kontra učinek."

Volilni izid, Biden je prejel 81 milijonov glasov, Trump pa 74 milijonov, priča, da so ZDA globoko razdeljene. Biden je v prvem govoru poudaril, da bo predsednik vseh Američanov. "Imate pravico, da se ne strinjate z mano. Ampak to ne sme voditi do razkola," je dejal.

Sorodna novica Joe Biden prisegel kot 46. predsednik ZDA: Vodili bomo z močjo zgleda

Kot je v oddaji Moje mnenje dejala nekdanja dopisnica iz ZDA Nataša Briški, je dejstvo, da je 74 milijonov ljudi volilo Trumpa. "Preveč enostavno bi bilo reči "drhal," zamahniti z roko in iti naprej. To so običajni ljudje, ki verjamejo, da so bile volitve ukradene. Maga (make America great again) kult bo treba reprogramirati, se tem ljudem približati," je dejala in opomnila na pomenljiv podatek, da so lani v ZDA prodali rekordno veliko orožja.

Ferfila k temu dodaja, da se je večina državljanov, ki so volili Trumpa, slednjemu že odrekla, razmišljajo pa enako. "75 odstotkov republikancev se je že odreklo Trumpu, ki je za to kriv sam s svojo absolutno nedržavniško držo. Česar pa Biden ne upošteva, je, da ti republikanci ostajajo zvesti svojim politikam: so proti migracijam, proti globalizaciji, proti vodilni vlogi ZDA v svetu in proti Kitajski. Problem Bidna in prvih ukrepov je, da so usmerjeni ravno proti večini republikanske stranke, ki bo Trumpa hitro pozabila."

Dialog z republikanci bo nujen

Lipušček je v Odmevih poudaril sestavo Bidnove administracije. "Presenetilo me je, da Biden v svojo administracijo ni povabil nobenega republikanca. Če hoče imeti dialog z njimi, če hoče spraviti reforme skozi kongres, bi to moral storiti, ker imajo demokrati zelo majhno večino v kongresu." Ob tem je spomnil, da je Bill Clinton v svojem prvem mandatu za obrambnega ministra imenoval republikanca. "Druga stvar je, da ni povabil v administracijo prav nobenega predstavnika liberalnega krila demokratrske stranke. Bojim se, da bo to privedlo tudi do trenj znotraj demokratske stranke, kar niso dobri obeti, ker jih čakajo tako velike naloge. Biden mora mobilizirati vso ameriško javnost in politiko. Mislim, da je to prva napaka, ki jo je storil," je ocenil dolgoletni dopisnik.

Gostje v oddaji Moje mnenje so se strinjali, da bodo za prihodnost ZDA ključne ne le Bidnove odločitve, temveč tudi prihodnja politika republikancev. "Ključno za prihodnost ZDA se mi zdi, kako se bo republikanska stranka odzvala na zadnje dogajanje: ali bo postala spet bolj republikanska stranka Ronalda Reagana ali bo nadaljevala v slogu Trumpa," je opomnil Peter Verovšek z univerze Sheffield in dodal, da Biden z večdesetletno kilometrino računa, da bo z dolgoletnimi kolegi v Washingtonu sodeloval.

Z njim se je strinjala tudi dolgoletna novinarka in dopisnica Barbara Šurk, ki je opomnila, da je vodja republikancev v senatu Mitch McConell v torkovem nagovoru nazorno pokazal odmik od Trumpa, ki pa je za republikansko stranko naredil veliko. "Imenoval je tri dosmrtne sodnike, znižal davke ... Naredil je ogromno, zato so mu tudi vse oprostili. Če bo kdo poskrbel, da bo pozabljen, so to republikanci, ki morajo ne le nadaljevati to politiko, temveč jo še utrditi, morajo poudarjati dosežke te adminstracije, ne da bi ignorirali njegove prekrške, in sicer zato, da bodo na volitvah čez dve leti skušali dobiti nazaj večino v kongresu."

Tudi Roman Kirn, nekdanji veleposlanik v ZDA, je v Odmevih poudaril, da je za republikance nastopil čas za notranjo klavzuro, notranje prevpraševanje. "Ta politika, ki se je tudi nekako radikalizirala zadnjih 12 let, ni vzdržna. Trump ni samo anomalija demokraciji, temveč tudi njena grožnja. Pomemben signal je dal Mitch McConnell, ki je povedal, da če pride do ustavne obtožbe, 'glasujte po vesti'. Če k temu dodamo še to, kar je Trump povedal pred vhodom v letalo, da se bo vrnil, to utrjuje prepričanje, da bo ustavna obtožba nujna. Njen osnovni cilj je onemogočiti nadaljnjo politično kariero Donalda Trumpa."

Po mnenju Uroša Lipuščka pa bo moralo novo ameriško vodstvo zelo dobro premisliti, do kod iti s pritiski na Trumpa. "Ta ima za sabo 50, 60 milijonov ljudi, nekateri so pripravljeni iti na ulice. Ni izključeno, da bo prišlo do nemirov, ne bom rekel državljanske vojne, ampak do hude politične krize. Trumpizem bo ostal, ker je Trump le majhen del ameriške krize. Gonilna sila so pa ponižani, razžaljeni nižji in srednji sloji Amerike, ki jih je globalizacija zaobšla, ki so večinoma slabo izobraženi, ki nimajo kaj izgubiti. Ta kriza je zelo globoka. Biden, če bo hotel uspeti, bo moral sprožiti podoben program, kot ga je Roosevelt z New Delaom. Vprašanje pa je, ali ima energijo za to, ker je sam del establišmenta in je vprašanje, ali bo sposoben vse postaviti na glavo."

Kaj lahko pričakujemo na zunanjepolitičnem prizorišču?

Sorodna novica Dan, ko je Donald Trump ključe Bele hiše prepustil Joeju Bidnu

Visoka pričakovanja ima tudi mednarodna skupnost, predvsem Evropa. V času Trumpa se je ameriška zunanja politika začela otresati tradicionalnega zavezništva z Evropo. S številnimi enostranskimi potezami je Trump večkrat osupnil ne le tuje države, temveč tudi lastne državljane. Umik od pariškega podnebnega sporazuma, Svetovne zdravstvene organizacije in Unesca (Biden je med prvimi izvršnimi ukazi podpisal vrnitev ZDA k sporazumu in WHO-ju), trgovinska vojna s Kitajsko, napetosti z Rusijo, umik iz jedrskega dogovora z Iranom, negativen odnos Trumpa do Nata, gradnja zidu na meji z Mehiko – to so le nekatere izmed najbolj odmevnih Trumpovih politik, ki jih bo Biden skušal spremeniti ali vsaj omiliti.

Kot ocenjuje Verovšek z univerze v Sheffieldu, ima Biden dolgoletne izkušnje in lahko poenoti ZDA v zunanjepolitičnem pogledu, da se bodo vrnile v multilateralni kontekst. "Videlo se je, kako je bil Trump nekompetenten na tem področju, zdaj pa bodo ZDA spet pod kompetentnim vodstvom. Pomembno bo, da Amerika zgradi multilateralno idejo sveta in okrepi odnose z zavezniki, da se lahko skupaj spopadajo z izzivi."

EU je odločno pozdravil Bidnov prihod, takoj po podpisu izvršnih ukazov, med njimi tudi tistega o vrnitvi ZDA k pariškemu podnebnemu sporazumu, se je na to odzval podpredsednik Evropske komisije in pozdravil odločitev. Vrnitev ZDA k pariškemu sporazumu prinaša upanje, da se bo sporazum dejansko začel uresničevati, je za STA ocenila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. V obdobju po pandemiji covida-19 ima svet po njenih besedah unikatno priložnost v boju proti podnebnim spremembam: volja je, tudi sredstva za okrevanje pa bodo lahko igrala ogromno vlogo.

Želja po novem poglavju v odnosih med ZDA in EU-jem je očitna. "Pričakovanje je utemeljeno veliko. Po štirih letih Trumpove samoizolacije in zanemarjanja partnerstev bo vse, kar bo več od tega, že pozitivno. Evropa pričakuje več, upam, da tudi ZDA. Vprašanje je, s katerih izhodišč: vračati se je namreč treba v svet, ki je spremenjen, Evropa in ZDA so spremenjene. EU je napovedal, da je že pripravljen dokument o novem Transatlantskem partnerstvu, kar mislim, da je prava pot, ki jo je treba ponuditi ZDA. Partnerstvo, kakršno je bilo v preteklosti, je premalo. Mora se vrniti k skupnim interesom, vrednotam, za kar bo potrebno več volje in napora," je poudaril Kirn.

Sorodna novica Joe Biden - vzpon (večkrat) odpisanega nazaj v Belo hišo

Po oceni Nataše Briški so ZDA na zunanjepolitičnem prizorišču pod vodstvom Trumpa začele zaostajati. "Biden bo v prihodnjih letih poskušal obnoviti tradicionalna zavezništva, ki jih je Trump ne le ignoriral, ampak še tudi kaj huje. Eno od njih je gotovo z EU-jem. Obeta se tudi vrnitev v več sporazumov, kot je pariški podnebni. Izzivi, pred katerimi je človeštvo, ne le podnebje, tudi covid-19 in migracije, zahtevajo sodelovanje celega sveta."

Kitajska naredila (pre)velik premik

Odnosi s Kitajsko so se v zadnjih štirih letih precej zaostrili. Ferfila ocenjuje, da je Amerika v veliki meri bitko izgubila. "Nisem še videl države, ki bi v 30 letih naredila tak preskok v razvoju, kot ga je Kitajska, in ne vidim države, ki bi naredila tak projekt osvojitve sveta, kot ga je Kitajska s svojo svileno potjo. To za ZDA pomeni, da se bodo hitro umaknile s svetovnega odra. Kaj načrtuje Biden? Ameriški javni dolg bo zelo narasel, na vsaj 120 odstotkov, in ne bo mogel več konkurirati Kitajski. Gospodarsko bo Kitajska prehitela ZDA," ocenjuje profesor.

Glede odnosov z Rusijo je Nataša Briški opomnila, da smo zadnja štiri leta po eni strani poslušali, v kako dobrih odnosih so ZDA in Rusija, po drugi strani pa so akcije Donalda Trumpa proti Rusiji govorile drugače.

Glede odnosov med ZDA in Združenim kraljestvom, ki že od nekdaj veljajo za posebej tesne, je Verovšek ocenil, da se je Johnson uštel. "Ker je menil, da bo hitro uresničil sklenitev prostotrgovinskega sporazuma z ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa, ki je podpiral brexit. S tega vidika bo moral London počakati, Biden bo pozoren, ali se bodo interesi Irske zaradi brexita kakor koli poslabšali. Mislim, da ne bomo več spremljali t. i. posebnega odnosa, ki je veljal med ZDA in Združenim kraljestvom, ki je bil za prve pomemben, ker je London lahko zastopal njihove interese znotraj EU-ja, zdaj, ko ni več član EU-ja, je Združeno kraljestvo precej manj pomembno za ZDA."

Biden ne bo spreminjal Trumpovega stališča do izraelske prestolnice

Zahtevno vprašanje ostaja Iran in bližnjevzhodni mirovni proces. Kot je dejala Barbara Šurk, se bo fokus usmeril na Iran, potem ko smo v zadnjih mesecih spremljali zbližanje zalivskih držav z Izraelom. "Jared Kushner je to predstavljal kot zelo pomemben preobrat, a mislim, da ni tako pomemben za Ameriko, ker je to zbližanje arabskih zalivskih držav z Izraelom pravzaprav opomin Ameriki, da je ne potrebujejo več oz. da so se sposobne s pomočjo Izraela ubraniti Irana. Nisem tako prepričana, da je to mogoče. Iran dela naprej. Iranski jedrski program nima možnosti za oživitev na tisto raven pred Trumpovim prevzemom oblasti. Glede tega vprašanja bo veliko odvisno od EU-ja." Po njenem mnenju Biden ne bo spremenil Trumpovega stališča, da je Jeruzalem prestolnica Izraela, in prav tako ne bo selitve ameriškega veleposlaništva v Izraelu. "O tem se sploh ne bo več pogovarjalo. Bojim pa se, da niti ne bo več govora o mirovnem procesu (med Izraelci in Palestinci)."