V danes objavljeni anketi ameriške televizije ABC, časopisa Washington Post in inštituta Ipsos, izvedeni med 5. in 9. julijem, je približno dve tretjini vseh vprašanih in okrog 56 odstotkov podpornikov demokratske stranke menilo, da bi se Biden pred novembrskimi volitvami moral umakniti iz tekme za predsedniški položaj.

Niti Biden niti nekdanji predsednik Trump po televizijskem soočenju konec junija nista pridobila ali izgubila podpornikov, zato predsedniška tekma ostaja izenačena.

Poleg tega večina oziroma 58 odstotkov vseh vprašanih še vedno meni, da sta oba prestara za opravljanje predsedniške funkcije, na svoji spletni strani navaja Ipsos.

Zlasti 81-letni Biden se po neuspešnem nastopu na junijskem soočenju, med katerim je pogosto govoril nepovezano in izgubljal tok misli, otepa pozivov dela javnosti in demokratske stranke, naj se umakne iz tekme za predsedniški položaj in ponudi priložnost nekomu mlajšemu.

Senator iz Vermonta Peter Welch je ravno danes kot prvi demokratski senator javno pozval Bidna k umiku od kandidature. O njegovi sposobnosti je v zadnjih dneh bolj ali manj neposredno podvomilo več vplivnih demokratov, vključno z nekdanjo predsednico spodnjega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi.

Golob: Biden celotno zasedanje sodeloval v razpravi

Slovenski premier je po drugi strani ob prihodu na zadnji dan vrha zveze Nato v Washingtonu pohvalil vitalnost ameriškega predsednika. "Jaz sem imel včeraj večkrat priložnost govoriti s predsednikom Bidnom. Predsednik Biden je bil celotno zasedanje z nami. Za razliko od nekaterih mlajših kolegov on ni zapustil zasedanja in je celotno zasedanje pazljivo poslušal in sodeloval v razpravi. Mislim, da to največ pove o njegovi vitalnosti in sposobnostih," je o aktualnem ameriškem predsedniku povedal Golob.

Hkrati z ugibanjem o umiku Bidna iz predsedniške tekme se postavlja vprašanje, kakšna bo prihodnost Nata, če bo na volitvah slavil nekdanji predsednik Trump. Ta je namreč v času svojega predsedovanja pogosto kritiziral zaveznice, ker ne namenjajo dovolj sredstev za obrambo, prav tako pa ni naklonjen nadaljevanju vojne v Ukrajini.

Na vprašanje, ali ga morebitna Trumpova zmaga kaj skrbi glede na to, da Slovenija za obrambo ne namenja dveh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), je Golob odgovoril, da je Slovenija na dobri poti, da ta cilj doseže v predvidenih rokih.

"Zato smo tudi povečali naše obrambne izdatke za prihodnje leto za 20 odstotkov. V letošnjem letu pa je zaradi katastrofalnih poplav iz lanskega leta žal ta odstotek nekoliko upadel," je dejal Golob.